Koruza, kot ena glavnih treh kitajskih prehranskih poljščin, ima največjo površino za sajenje in največji skupni pridelek med vsemi prehranskimi poljščinami. Ima nenadomestljiv strateški položaj pri zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti, podpira razvoj industrije krme in sektorja globoke predelave. V zadnjih letih se koruzna industrija, na katero so vplivali številni dejavniki, kot so prilagajanje domačih in mednarodnih vzorcev ponudbe in povpraševanja, občasno zniževanje cen in nenehno naraščanje proizvodnih stroškov, sooča s strukturno dilemo »visoke proizvodnje, a nizke učinkovitosti«.
V tem kontekstu ta članek na podlagi ključnih podatkov o kitajski koruzni industriji sistematično analizira ključne kazalnike, kot so proizvodnja, tržne cene, uvoz in izvoz, struktura stroškov in dohodek od sajenja. Sistematično preučuje stanje ponudbe in povpraševanja, trende nihanja cen in spremembe razmerja med stroški in dohodki na domačem trgu koruze, zlasti pa primerja razlike v stroških in dohodkih od sajenja koruze med Kitajsko in Združenimi državami.
Analiza stanja pridelave koruze na Kitajskem
1.1 Območje je tri zaporedna leta dosegalo pozitivno rast.
Po podatkih Nacionalnega statističnega urada je bila leta 2025 površina, namenjena zasaditvi koruze na Kitajskem, dosegla 6.744,12 milijona mu (približno 674 milijonov hektarjev), kar je 330,15 milijona mu več kot leta 2024, stopnja rasti pa je znašala približno 0,49 %. V bistvu se je vrnila na zgodovinsko najvišjo raven iz leta 2015. Vendar pa stopnja rasti kaže trend postopnega upočasnjevanja, saj se je s 4,99 % leta 2021 znižala na 0,49 % leta 2025, kar kaže na to, da je prostor za nadaljnjo širitev površine, namenjene za zasaditev koruze na Kitajskem, postal relativno omejen.
1.2. Proizvodnja presega 300 milijonov ton
Od leta 2015 do 2025 je kitajska proizvodnja koruze kazala splošen trend »najprej upada, nato pa povečanja«. V primerjavi z okrevanjem površine, namenjene za pridelavo v obliki črke U, je bila hitrost okrevanja proizvodnje hitrejša, povečanje pa večje. Od leta 2015 do 2018 je bilo obdobje rahlega upada, saj se je proizvodnja zmanjšala z 264.992,2 milijona ton na 257.173,9 milijona ton, kar je skupno približno 2,95 % manj. Od leta 2019 do 2025 je proizvodnja koruze vstopila v obdobje nenehne rasti. Razen rahle prilagoditve v letu 2020 je pet zaporednih let dosegala pozitivno rast, saj se je povečala z 26.077,89 milijona ton na 30.123,5 milijona ton, kar je skupno približno 15,51 % več. Leta 2025 je kitajska proizvodnja koruze prvič presegla 300 milijonov ton, s čimer je postavila nov zgodovinski rekord.
1.3. Nacionalna razporeditev koruzne industrije
Leta 2024 se je proizvodnja koruze v naslednjih 10 provincah – Heilongjiang, Jilin, Notranja Mongolija, Shandong, Henan, Hebei, Liaoning, Xinjiang, Sečuan in Yunnan – uvrstila med prvih 10 mest v državi. Obseg proizvodnje vsake province je presegel 100 milijonov ton – skupaj 24.089,16 milijona ton (približno 2,41 milijarde ton), kar predstavlja 81,68 % nacionalne proizvodnje koruze. Med njimi je Heilongjiang ohranil vodilni položaj po obsegu proizvodnje, ki je dosegel 4.584,94 milijona ton, kar predstavlja 15,55 % celotne nacionalne proizvodnje.
2.1. Povpraševanje potrošnikov in cenovni trendi
Z vidika strukture porabe je bila v fiskalnem letu 2024/2025 skupna poraba koruze na Kitajskem približno 297,86 milijona ton. Med tem je prevladovala poraba krme, ki je znašala približno 193,50 milijona ton, kar predstavlja približno 64,96 % celotne porabe. Pri porabi krme je prašičereja predstavljala približno 50 %, poraba krme za perutnino pa približno 40 %. Industrijska poraba ji je tesno sledila s porabo približno 83,40 milijona ton, kar predstavlja približno 28 %. V zadnjih letih se je zaradi nenehnega širjenja predelovalnih zmogljivosti industrijska poraba koruze vse bolj stabilizirala. Proizvodne zmogljivosti so večinoma porazdeljene na območjih pridelave koruze na severovzhodu in severu Kitajske, skupna poraba pa predstavlja več kot 80 % celotne zmogljivosti. Poraba semen je relativno majhna in znaša približno 0,43 %. Skupna poraba krme in industrijska uporaba sta predstavljali več kot 92 %, kar je glavna gonilna sila porabe koruze na Kitajskem.
Od začetka leta 2023 do začetka leta 2026 so domače cene koruze na splošno kazale nihajoč trend padanja, in sicer s 3,04 juana na kilogram januarja 2023 na 2,5 juana na kilogram marca 2026, s skupnim padcem za približno 17,76 %. V istem obdobju so tudi mednarodne cene koruze kazale trend padanja, in sicer z 2,82 juana na kilogram na 2,24 juana na kilogram, s skupnim padcem za približno 20,57 %. Mednarodna nihanja cen so bila pogostejša in oboje je kazalo na ciklično slabitev trenda, vendar je bila domača raven cen v večini obdobij na splošno višja od mednarodne cene.
2.2 Analiza vzorcev uvoza in izvoza
Po podatkih kitajske carine je bil leta 2025 obseg uvoza koruznih proizvodov na Kitajskem 266,35 milijona ton, kar je 213 milijonov ton več kot obseg izvoza (53,38 milijona ton); uvoz je znašal 715 milijonov ameriških dolarjev, kar predstavlja približno 0,34 % celotnega nacionalnega uvoza kmetijskih proizvodov v letu 2025 (207,41 milijarde ameriških dolarjev); izvoz je znašal 404 milijone ameriških dolarjev, kar predstavlja približno 0,39 % celotnega nacionalnega izvoza kmetijskih proizvodov v letu 2025 (104,16 milijarde ameriških dolarjev); trgovinski primanjkljaj je dosegel 3,11 milijarde ameriških dolarjev.
Z vidika trgovskega blaga so bili leta 2025 glavni uvoženi proizvodi iz koruze na Kitajskem »koruza, razen za sajenje«, »zamrznjena sladka koruza«, »koruzni škrob«, »sladka koruza, ki ni predelana ali konzervirana s kisom«, »koruzni prah«, »koruza za sajenje« itd., skupaj 10 kategorij. Blago z največjim obsegom uvoza je bila »koruza, razen za sajenje« – z obsegom uvoza 2.646.290,81 tone (približno 264,63 milijona kilogramov) in vrednostjo uvoza 692.642.700 ameriških dolarjev (približno 693 milijonov ameriških dolarjev), kar predstavlja 99,35 % oziroma 96,82 % celotnega obsega uvoza in vrednosti uvoza blaga, povezanega s koruzo, na Kitajskem v letu 2025.
Glavni izvozni izdelki so »koruzni škrob«, »sladka koruza, predelana ali konzervirana z ne-ocetnimi metodami«, »zamrznjena sladka koruza«, »druga koruzna olja in njihovi derivati«, »krmna koruza« itd., kar skupaj obsega 10 kategorij. Med njimi je izdelek z največjim obsegom izvoza »koruzni škrob« – obseg izvoza v letu 2025 je znašal 213.444,1 tone (približno 21,34 milijona ton), vrednost izvoza pa 81,9832 milijona ameriških dolarjev (približno 0,82 milijona ameriških dolarjev), kar predstavlja 39,99 % oziroma 20,29 % celotnega obsega izvoza in vrednosti izvoza koruznih izdelkov na Kitajskem v letu 2025. Izdelek z največjo izvozno vrednostjo je »sladka koruza, predelana ali konzervirana z ne-ocetnimi metodami« – obseg izvoza v letu 2025 je znašal 172.079,29 tone (približno 17,21 milijona ton), vrednost izvoza pa 181,123 milijona ameriških dolarjev (približno 1,81 milijona ameriških dolarjev), kar predstavlja 32,24 % oziroma 44,82 % celotnega obsega izvoza in izvozne vrednosti koruznih izdelkov na Kitajskem v letu 2025.
3. Analiza stroškov in koristi sajenja
3.1. Skupni stroški na hektar
Glede na »Nacionalno zbirko podatkov o stroških in prihodkih kmetijskih proizvodov« so bili leta 2024 skupni stroški na mu koruze na Kitajskem 1.316,7 juana. V primerjavi z letom 2023, ko so znašali 1.312,04 juana, so se povečali za 4,66 juana, kar predstavlja povečanje za približno 0,36 %. Dolgoročno gledano so skupni stroški na mu koruze na Kitajskem od leta 2014 do 2024 kazali nihajoč trend naraščanja. V desetletnem obdobju so se povečali z 1.063,89 juana na 1.316,7 juana, kar pomeni kumulativno povečanje za 23,76 %.
3.2 Skupna izhodna vrednost na Mu
Glede na podatke iz »Nacionalne zbirke podatkov o kmetijskih stroških in prihodkih« je vrednost pridelka koruze na hektar na Kitajskem od leta 2014 do 2024 kazala izrazit nihajoč trend, ki je »najprej upadal, nato naraščal in nato spet močno padel«. Od leta 2014 do 2016 se je vrednost pridelka na hektar nenehno zmanjševala z 1.145,71 juana na 765,89 juana, s kumulativnim zmanjšanjem za 33,15 %. Nato je vstopila v sedemletno obdobje rasti in se od leta 2017 do 2023 še naprej povečevala, leta 2023 pa je dosegla zgodovinski vrhunec pri 1.466,43 juana, največje medletno povečanje pa je bilo leta 2020, in sicer za 27,87 %. Vendar pa se je leta 2024 vrednost pridelka na hektar strmoglavila na 1.093,94 juana, kar je znatno medletno zmanjšanje za 25,40 %, s čimer se je v bistvu vrnila na raven iz let 2015–2019.
3.3. Dobiček na hektar
Čisti dobiček od pridelave koruze se nanaša na končni čisti dohodek, pridobljen z dejavnostmi sajenja koruze po odbitku vseh proizvodnih stroškov, kot so semena, gnojila, delo in stroji. Je ključni kazalnik za merjenje ekonomskih koristi pridelave koruze. Glede na podatke iz »Nacionalne zbirke stroškov in prihodkov kmetijskih proizvodov«, ki temelji na neto dobičku koruze na hektar na Kitajskem od leta 2014 do 2024, dohodek od sajenja kaže značilnosti »izmeničnih dobičkov in izgub, z naraščajočimi nihanji v zadnjih letih«: leta 2014 je bil dobiček rahel v višini 81,82 juana, od leta 2015 do 2019 je bila petletna zaporedna izguba (najhujša izguba leta 2016 je bila 299,7 juana), od leta 2020 do 2023 je bil štiriletni zaporedni dobiček, leta 2022 pa je dosegel vrhunec pri 163,25 juana, leta 2024 pa se je močno poslabšal na -222,76 juana in se vrnil v globok razpon izgub. Glede na podatke o vrednosti proizvodnje se je čisti dobiček, čeprav se je vrednost proizvodnje v letu 2024 zmanjšala za 25,4 %, strmoglavil s 154,39 juana dobička na 222,76 juana izgube, kar kaže na znatno povečanje stroškovnega pritiska oziroma na to, da je padec cen daleč presegel pričakovanja.
Čas objave: 19. maj 2026
