Kakšno je stanje in obeti kmetijske trgovine med Kitajsko in državami LAC?

I. Pregled kmetijske trgovine med Kitajsko in državami LAC od vstopa v STO

Od leta 2001 do 2023 je skupni obseg trgovine s kmetijskimi proizvodi med Kitajsko in državami LAC pokazal stalni trend rasti, z 2,58 milijarde ameriških dolarjev na 81,03 milijarde ameriških dolarjev, s povprečno letno stopnjo rasti 17,0 %. Med njimi se je vrednost uvoza povečala z 2,40 milijarde ameriških dolarjev na 77,63 milijarde ameriških dolarjev, kar je 31-kratno povečanje; Izvoz se je povečal za 19-krat s 170 milijonov dolarjev na 3,40 milijarde dolarjev. Naša država je v menjavi kmetijskih proizvodov z državami Latinske Amerike v primanjkljaju in primanjkljaj se še povečuje. Ogromen trg porabe kmetijskih proizvodov v naši državi je zagotovil velike možnosti za razvoj kmetijstva v Latinski Ameriki. V zadnjih letih na naš trg prihaja vse več kakovostnih kmetijskih proizvodov iz Latinske Amerike, kot sta čilska češnja in ekvadorska bela kozica.

Na splošno se je delež držav Latinske Amerike v kitajski kmetijski trgovini postopoma povečal, vendar je porazdelitev uvoza in izvoza neuravnotežena. Od leta 2001 do 2023 se je delež kmetijske trgovine med Kitajsko in Latinsko Ameriko v celotni kitajski kmetijski trgovini povečal z 9,3 % na 24,3 %. Med njimi je kitajski kmetijski uvoz iz držav Latinske Amerike predstavljal delež celotnega uvoza od 20,3% do 33,2%, kitajski kmetijski izvoz v države Latinske Amerike je predstavljal delež celotnega izvoza od 1,1% do 3,4%.

2. Značilnosti kmetijske trgovine med Kitajsko in državami LAK

(1) Relativno koncentrirani trgovinski partnerji

Leta 2001 so bili Argentina, Brazilija in Peru trije največji viri uvoza kmetijskih proizvodov iz Latinske Amerike s skupno vrednostjo uvoza 2,13 milijarde ameriških dolarjev, kar je predstavljalo 88,8 % celotnega uvoza kmetijskih proizvodov iz Latinske Amerike v tem letu. S poglabljanjem kmetijskega trgovinskega sodelovanja z državami Latinske Amerike je Čile v zadnjih letih prehitel Peru in postal tretji največji vir kmetijskega uvoza v Latinski Ameriki, Brazilija pa je prehitela Argentino in postala prvi največji vir kmetijskega uvoza. Leta 2023 je kitajski uvoz kmetijskih proizvodov iz Brazilije, Argentine in Čila znašal 58,93 milijarde ameriških dolarjev, kar je predstavljalo 88,8 % celotnega uvoza kmetijskih proizvodov iz držav Latinske Amerike v tem letu. Med njimi je Kitajska uvozila 58,58 milijarde ameriških dolarjev kmetijskih proizvodov iz Brazilije, kar predstavlja 75,1% celotnega uvoza kmetijskih proizvodov iz držav Latinske Amerike, kar predstavlja 25,0% celotnega uvoza kmetijskih proizvodov na Kitajskem. Brazilija ni samo največji vir kmetijskega uvoza v Latinski Ameriki, ampak tudi največji vir kmetijskega uvoza na svetu.

Leta 2001 so bili Kuba, Mehika in Brazilija trije največji kmetijski izvozni trgi Kitajske v države LAC s skupno vrednostjo izvoza 110 milijonov ameriških dolarjev, kar predstavlja 64,4 % celotnega kitajskega kmetijskega izvoza v države LAC v tem letu. Leta 2023 so Mehika, Čile in Brazilija trije največji kmetijski izvozni trgi Kitajske v latinskoameriške države s skupno vrednostjo izvoza 2,15 milijarde ameriških dolarjev, kar predstavlja 63,2 % celotnega kmetijskega izvoza tistega leta.

(3) Pri uvozu prevladujejo semena oljnic in živinorejski proizvodi, uvoz žita pa se je v zadnjih letih znatno povečal

Kitajska je največja svetovna uvoznica kmetijskih proizvodov in ima veliko povpraševanje po kmetijskih proizvodih, kot so soja, govedina in sadje iz držav Latinske Amerike. Od vstopa Kitajske v WTO je uvoz kmetijskih proizvodov iz držav Latinske Amerike predvsem oljnic in živinorejskih proizvodov, uvoz žit pa se je v zadnjih letih močno povečal.

Leta 2023 je Kitajska uvozila za 42,29 milijarde ameriških dolarjev oljnic iz držav Latinske Amerike, kar je 3,3-odstotno povečanje, kar predstavlja 57,1 % celotnega uvoza kmetijskih proizvodov iz držav Latinske Amerike. Uvoz živinorejskih proizvodov, vodnih proizvodov in žit je znašal 13,67 milijarde ameriških dolarjev, 7,15 milijard ameriških dolarjev in 5,13 milijard ameriških dolarjev. Med njimi je bil uvoz koruznih izdelkov 4,05 milijarde ameriških dolarjev, kar je 137.671-krat več, predvsem zato, ker je bila brazilska koruza izvožena v kitajski inšpekcijski in karantenski dostop. Velik uvoz brazilske koruze je na novo zapisal vzorec uvoza koruze, v katerem sta v preteklosti prevladovali Ukrajina in Združene države.

(4) Izvažajte predvsem vodne proizvode in zelenjavo

Od pristopa Kitajske k WTO je bil izvoz kmetijskih proizvodov v države LAC predvsem vodni proizvodi in zelenjava, v zadnjih letih pa se je izvoz žitnih proizvodov in sadja stalno povečeval. Leta 2023 je kitajski izvoz vodnih proizvodov in zelenjave v države Latinske Amerike znašal 1,19 milijarde USD oziroma 6,0 milijarde USD, kar je predstavljalo 35,0 % oziroma 17,6 % celotnega izvoza kmetijskih proizvodov v države Latinske Amerike.