Kakšno je stanje in obeti za kmetijsko trgovino med Kitajsko in državami LAK?

I. Pregled kmetijske trgovine med Kitajsko in državami LAK od vstopa v STO

Od leta 2001 do 2023 je skupni obseg trgovine s kmetijskimi proizvodi med Kitajsko in državami LAK kazal stalen trend rasti, z 2,58 milijarde ameriških dolarjev na 81,03 milijarde ameriških dolarjev, s povprečno letno stopnjo rasti 17,0 %. Med njimi se je vrednost uvoza povečala z 2,40 milijarde ameriških dolarjev na 77,63 milijarde ameriških dolarjev, kar je 31-kratno povečanje; izvoz se je povečal za 19-krat, s 170 milijonov dolarjev na 3,40 milijarde dolarjev. Naša država ima primanjkljaj v trgovini s kmetijskimi proizvodi z latinskoameriškimi državami, primanjkljaj pa se še naprej povečuje. Ogromen trg porabe kmetijskih proizvodov v naši državi ponuja velike priložnosti za razvoj kmetijstva v Latinski Ameriki. V zadnjih letih na naš trg vstopa vse več visokokakovostnih kmetijskih proizvodov iz Latinske Amerike, kot so čilske češnje in ekvadorske bele kozice.

Na splošno se je delež latinskoameriških držav v kitajski kmetijski trgovini postopoma povečeval, vendar je porazdelitev uvoza in izvoza neuravnotežena. Od leta 2001 do 2023 se je delež kitajsko-latinskoameriške kmetijske trgovine v celotni kitajski kmetijski trgovini povečal z 9,3 % na 24,3 %. Med njimi se je delež kitajskega kmetijskega uvoza iz latinskoameriških držav v celotnem uvozu povečal z 20,3 % na 33,2 %, delež kitajskega kmetijskega izvoza v latinskoameriške države pa z 1,1 % na 3,4 % v celotnem izvozu.

2. Značilnosti kmetijske trgovine med Kitajsko in državami LAK

(1) Relativno koncentrirani trgovinski partnerji

Leta 2001 so bile Argentina, Brazilija in Peru trije največji viri uvoza kmetijskih proizvodov iz Latinske Amerike, s skupno vrednostjo uvoza 2,13 milijarde ameriških dolarjev, kar je predstavljalo 88,8 % celotnega uvoza kmetijskih proizvodov iz Latinske Amerike v tistem letu. Z poglabljanjem sodelovanja na področju kmetijske trgovine z latinskoameriškimi državami je Čile v zadnjih letih prehitel Peru in postal tretji največji vir uvoza kmetijskih proizvodov v Latinski Ameriki, Brazilija pa je prehitela Argentino in postala prvi največji vir uvoza kmetijskih proizvodov. Leta 2023 je kitajski uvoz kmetijskih proizvodov iz Brazilije, Argentine in Čila znašal 58,93 milijarde ameriških dolarjev, kar je predstavljalo 88,8 % celotnega uvoza kmetijskih proizvodov iz latinskoameriških držav v tem letu. Med njimi je Kitajska iz Brazilije uvozila 58,58 milijarde ameriških dolarjev kmetijskih proizvodov, kar je predstavljalo 75,1 % celotnega uvoza kmetijskih proizvodov iz latinskoameriških držav in 25,0 % celotnega uvoza kmetijskih proizvodov na Kitajskem. Brazilija ni le največji vir kmetijskega uvoza v Latinski Ameriki, ampak tudi največji vir kmetijskega uvoza na svetu.

Leta 2001 so bili Kuba, Mehika in Brazilija trije največji izvozni trgi Kitajske v države LAK, s skupno vrednostjo izvoza 110 milijonov ameriških dolarjev, kar je predstavljalo 64,4 % celotnega kitajskega kmetijskega izvoza v države LAK v tistem letu. Leta 2023 so bili Mehika, Čile in Brazilija trije največji izvozni trgi Kitajske v države Latinske Amerike, s skupno vrednostjo izvoza 2,15 milijarde ameriških dolarjev, kar je predstavljalo 63,2 % celotnega kmetijskega izvoza v tistem letu.

(3) V uvozu prevladujejo oljnice in živinorejski proizvodi, uvoz žita pa se je v zadnjih letih znatno povečal.

Kitajska je največja svetovna uvoznica kmetijskih proizvodov in ima veliko povpraševanje po kmetijskih proizvodih, kot so soja, govedina in sadje, iz latinskoameriških držav. Od vstopa Kitajske v STO uvoz kmetijskih proizvodov iz latinskoameriških držav predstavlja predvsem oljnice in živinorejske proizvode, uvoz žit pa se je v zadnjih letih znatno povečal.

Kitajska je leta 2023 iz latinskoameriških držav uvozila oljnic v vrednosti 42,29 milijarde ameriških dolarjev, kar je 3,3-odstotno povečanje in predstavlja 57,1 % celotnega uvoza kmetijskih proizvodov iz latinskoameriških držav. Uvoz živinorejskih proizvodov, vodnih proizvodov in žit je znašal 13,67 milijarde ameriških dolarjev, 7,15 milijarde ameriških dolarjev oziroma 5,13 milijarde ameriških dolarjev. Med njimi je uvoz koruznih proizvodov znašal 4,05 milijarde ameriških dolarjev, kar je 137.671-krat več, predvsem zaradi izvoza brazilske koruze v kitajske inšpekcijske in karantenske prostore. Velik uvoz brazilske koruze je spremenil vzorec uvoza koruze, v katerem sta v preteklosti prevladovali Ukrajina in Združene države Amerike.

(4) Izvozite predvsem vodne proizvode in zelenjavo

Odkar se je Kitajska pridružila STO, izvoz kmetijskih proizvodov v države Latinske Amerike predstavlja predvsem akvakulturo in zelenjavo, v zadnjih letih pa se je izvoz žit in sadja stalno povečeval. Leta 2023 je kitajski izvoz akvakulture in zelenjave v latinskoameriške države znašal 1,19 milijarde dolarjev oziroma 6,0 milijarde dolarjev, kar je predstavljalo 35,0 % oziroma 17,6 % celotnega izvoza kmetijskih proizvodov v latinskoameriške države.