Tehnike upravljanja na podlagi pragov lahko zmanjšajo uporabo pesticidov za 44 %, ne da bi to vplivalo na zatiranje škodljivcev in bolezni ali pridelek.

Zatiranje škodljivcev in bolezni je ključnega pomena za kmetijsko pridelavo, saj ščiti pridelke pred škodljivci in boleznimi. Programi zatiranja na podlagi pragov, ki uporabljajo pesticide le, ko gostota populacije škodljivcev in bolezni preseže vnaprej določen prag, lahko zmanjšajo uporabo pesticidov. Vendar pa je učinkovitost teh programov nejasna in se zelo razlikuje. Za oceno širšega vpliva programov zatiranja na podlagi pragov na kmetijske členonožce smo izvedli metaanalizo 126 študij, vključno s 466 poskusi na 34 pridelkih, v kateri smo primerjali programe na podlagi pragov s programi zatiranja pesticidov na podlagi koledarja (tj. tedenskimi ali vrstno nespecifičnimi) in/ali neobdelanimi kontrolami. V primerjavi s programi na podlagi koledarja so programi na podlagi pragov zmanjšali uporabo pesticidov za 44 % in s tem povezane stroške za 40 %, ne da bi to vplivalo na učinkovitost zatiranja škodljivcev in bolezni ali celoten pridelek. Programi na podlagi pragov so prav tako povečali populacije koristnih žuželk in dosegli podobne ravni nadzora nad boleznimi, ki jih prenašajo členonožci, kot programi na podlagi koledarja. Glede na širino in doslednost teh koristi je potrebna večja politična in finančna podpora za spodbujanje sprejetja tega pristopa zatiranja v kmetijstvu.
Zapisi so bili identificirani z iskanjem po bazah podatkov in drugih virih, pregledani glede ustreznosti, ocenjeni glede upravičenosti in na koncu zoženi na 126 študij, ki so bile vključene v končno kvantitativno metaanalizo.
Vse študije niso poročale o povprečjih in variancah, zato smo izračunali povprečni koeficient variacije, da bi ocenili varianco logaritemske vrednosti.^{razmerje 0,25}Za študije z neznanimi standardnimi odkloni smo uporabili enačbo 4 za oceno logaritemskega razmerja in enačbo 5 za oceno ustreznega standardnega odklona. Prednost te metode je, da tudi če ocenjeni standardni odklon lnRR manjka, ga je še vedno mogoče vključiti v metaanalizo z izračunom manjkajočega standardnega odklona z uporabo uteženega povprečnega koeficienta variacije iz študij, ki centralno poročajo o standardnih odklonih.
Za študije z znanimi standardnimi odkloni se za oceno logaritemskega razmerja in ustreznega standardnega odklona 25 uporabljata naslednji formuli 1 in 2.
Za študije z neznanimi standardnimi odkloni se za oceno logaritemskega razmerja in ustreznega standardnega odklona 25 uporabljata naslednji formuli 3 in 4.
Tabela 1 prikazuje točkovne ocene razmerij, pripadajoče standardne napake, intervale zaupanja in p-vrednosti za vsako mero in primerjavo. Lijakasti diagrami so bili izdelani za določitev prisotnosti asimetrije za zadevne mere (dodatna slika 1). Dodatne slike 2–7 prikazujejo ocene za zadevne mere v vsaki študiji.
Več podrobnosti o zasnovi študije najdete v povzetku poročila Nature Portfolio, do katerega je povezana povezava iz tega članka.
Zanimivo je, da pri ključnih kazalnikih, kot so zatiranje škodljivcev in bolezni, pridelek, ekonomske koristi in vpliv na koristne žuželke, praktično nismo ugotovili bistvenih razlik v učinkovitosti uporabe pesticidov na podlagi praga med specializiranimi in konvencionalnimi pridelki. Ta rezultat ni presenetljiv, saj se programi uporabe pesticidov na podlagi praga med tema dvema vrstama pridelkov z biološkega vidika bistveno ne razlikujejo. Razlike med konvencionalnimi in specializiranimi pridelki izhajajo predvsem iz ekonomskih in/ali regulativnih dejavnikov, ne pa iz okoljskih. Te razlike med vrstami pridelkov bolj verjetno vplivajo na prakse zatiranja škodljivcev in bolezni kot na biološke učinke uporabe pesticidov na podlagi praga. Na primer, specializirani pridelki imajo običajno višje stroške na enoto na hektar in zato zahtevajo strožje standarde kakovosti, kar lahko pridelovalce spodbudi k preventivni uporabi pesticidov zaradi pomislekov glede manj pogostih škodljivcev in bolezni. Nasprotno pa velike površine konvencionalnih pridelkov otežujejo spremljanje škodljivcev in bolezni, kar omejuje izvedljivost izvajanja programov uporabe pesticidov na podlagi praga. Tako se oba sistema soočata z edinstvenimi pritiski, ki lahko olajšajo ali ovirajo izvajanje programov uporabe pesticidov na podlagi praga. Ker so bile skoraj vse študije v naši metaanalizi izvedene v okoljih, kjer so bile omejitve uporabe pesticidov odpravljene, ni presenetljivo, da smo opazili stabilne mejne vrednosti pri vseh vrstah poljščin.
Naša analiza kaže, da lahko programi upravljanja s pesticidi na podlagi pragov znatno zmanjšajo uporabo pesticidov in s tem povezane stroške, vendar ostaja nejasno, ali imajo kmetijski pridelovalci od njih dejansko koristi. Študije, vključene v našo metaanalizo, so se precej razlikovale v definicijah »standardnih« programov upravljanja s pesticidi, od regionalnih praks do poenostavljenih koledarskih programov. Zato pozitivni rezultati, o katerih poročamo tukaj, morda ne odražajo v celoti dejanskih izkušenj pridelovalcev. Poleg tega, čeprav smo dokumentirali znatne prihranke stroškov zaradi zmanjšane uporabe pesticidov, začetne študije na splošno niso upoštevale stroškov terenskih pregledov. Zato so lahko splošne ekonomske koristi programov upravljanja na podlagi pragov nekoliko nižje od rezultatov naše analize. Vendar pa so vse študije, ki so poročale o stroških terenskih pregledov, dokumentirale zmanjšane proizvodne stroške zaradi zmanjšanih stroškov pesticidov. Rutinsko spremljanje in terenski pregledi so lahko izziv za zaposlene pridelovalce in upravljavce kmetij (ameriški urad za statistiko dela, 2004).
Ekonomski pragovi igrajo osrednjo vlogo v konceptu integriranega zatiranja škodljivcev (IPM), raziskovalci pa že dolgo poročajo o pozitivnih koristih programov uporabe pesticidov na podlagi pragov. Naše raziskave so pokazale, da je zatiranje členonožcev bistvenega pomena v večini sistemov, saj 94 % študij kaže na zmanjšanje pridelka brez uporabe pesticidov. Vendar pa je preudarna uporaba pesticidov ključnega pomena za spodbujanje dolgoročnega trajnostnega kmetijskega razvoja. Ugotovili smo, da uporaba pesticidov na podlagi pragov učinkovito nadzoruje škodo, ki jo povzročajo členonožci, ne da bi pri tem žrtvovali pridelek v primerjavi s programi uporabe pesticidov na podlagi koledarja. Poleg tega lahko uporaba pesticidov na podlagi pragov zmanjša uporabo pesticidov za več kot 40 %.^DrugoObsežne ocene vzorcev uporabe pesticidov v francoskih poskusih zatiranja kmetijskih zemljišč in rastlinskih bolezni so prav tako pokazale, da je mogoče uporabo pesticidov zmanjšati z^40–50% brez vpliva na pridelek. Ti rezultati poudarjajo potrebo po nadaljnjem razvoju novih pragov za zatiranje škodljivcev in zagotavljanju virov za spodbujanje njihove široke uporabe. Z naraščanjem intenzivnosti rabe kmetijskih zemljišč bo uporaba pesticidov še naprej ogrožala naravne sisteme, vključno z zelo občutljivimi in dragocenimi^habitatiVendar pa lahko širše sprejetje in izvajanje programov za določanje pragov pesticidov ublaži te vplive, s čimer se poveča trajnost in okolju prijaznost kmetijstva.