Po izbruhu rusko-ukrajinske vojne je dvig svetovnih cen hrane vplival na svetovno prehransko varnost, zaradi česar se je svet bolj zavedal, da je bistvo prehranske varnosti problem svetovnega miru in razvoja.
V letih 2023/24 je svetovna skupna proizvodnja žit in soje zaradi visokih mednarodnih cen kmetijskih proizvodov ponovno dosegla rekordno visoko raven, zaradi česar so cene različnih vrst hrane v tržno usmerjenih državah po uvrstitvi novih žit močno padle. Vendar pa se je zaradi ekstremne inflacije, ki jo je povzročila izdaja supervalute s strani ameriških zveznih rezerv v Aziji, cena riža na mednarodnem trgu močno zvišala na rekordno visoko raven, da bi se nadzorovala domača inflacija in izvoz riža v Indiji.
Nadzor trga na Kitajskem, v Indiji in Rusiji je vplival na rast njihove proizvodnje hrane v letu 2024, vendar je bila svetovna proizvodnja hrane v letu 2024 na visoki ravni.
Vredno je velike pozornosti, saj svetovna cena zlata še naprej dosega rekordno visoko raven, pospešena depreciacija svetovnih valut in pritisk na rast svetovnih cen hrane. Ko se letna razlika med proizvodnjo in povpraševanjem zmanjša, bi lahko glavne cene hrane spet dosegle rekordno visoko raven, zato je treba trenutno veliko pozornosti nameniti proizvodnji hrane, da bi preprečili pretrese.
Svetovno gojenje žit
V letu 2023/24 bo svetovna površina, namenjena žitom, znašala 75,6 milijona hektarjev, kar je 0,38 % več kot v prejšnjem letu. Skupni pridelek je dosegel 3,234 milijarde ton, pridelek na hektar pa 4.277 kg/ha, kar je 2,86 % oziroma 3,26 % več kot v prejšnjem letu. (Skupni pridelek riža je znašal 2,989 milijarde ton, kar je 3,63 % več kot v prejšnjem letu.)
V letih 2023/24 so kmetijsko-meteorološke razmere v Aziji, Evropi in Združenih državah Amerike na splošno dobre, višje cene hrane pa spodbujajo večje navdušenje kmetov nad sajenjem, kar povzroča povečanje pridelka na enoto in površine svetovnih prehranskih pridelkov.
Med njimi je bila posejana površina pšenice, koruze in riža v sezoni 2023/24 601,5 milijona hektarjev, kar je 0,56 % manj kot v prejšnjem letu; skupni pridelek je dosegel 2,79 milijarde ton, kar je 1,71 % več; pridelek na enoto površine je bil 4638 kg/ha, kar je 2,28 % več kot v prejšnjem letu.
Proizvodnja v Evropi in Južni Ameriki si je po suši leta 2022 opomogla; upad proizvodnje riža v Južni in Jugovzhodni Aziji je imel očitno negativen vpliv na države v razvoju.
Svetovne cene hrane
Februarja 2024 je svetovni indeks sestavljenih cen hrane* znašal 353 USD/tono, kar je 2,70 % manj kot prejšnji mesec in 13,55 % manj kot prejšnji mesec; v obdobju januar-februar 2024 je bila povprečna svetovna sestavljena cena hrane 357 USD/tono, kar je 12,39 % manj kot prejšnji mesec.
Od začetka novega žetvenega leta (ki se je začelo maja) so se svetovne celovite cene hrane znižale, povprečna sestavljena cena od maja do februarja pa je znašala 370 ameriških dolarjev/tono, kar je 11,97 % manj kot v enakem obdobju lani. Med njimi je bila povprečna sestavljena cena pšenice, koruze in riža februarja 353 ameriških dolarjev/tono, kar je 2,19 % manj kot v prejšnjem mesecu in 12,0 % manj kot v prejšnjem letu; povprečna vrednost v obdobju januar-februar 2024 je bila 357 dolarjev/tono, kar je 12,15 % manj kot v prejšnjem letu; povprečje za novo žetveno leto od maja do februarja je bilo 365 dolarjev/tono, kar je 365 dolarjev/tono manj kot v prejšnjem letu.
Skupni indeks cen žita in indeks cen treh glavnih žit sta se v novem kmetijskem letu znatno znižala, kar kaže na izboljšanje splošne ponudbe v novem kmetijskem letu. Trenutne cene so na splošno na ravni, ki smo jo nazadnje zabeležili julija in avgusta 2020, nadaljnji trend zniževanja pa bi lahko negativno vplival na svetovno proizvodnjo hrane v novem letu.
Svetovno ravnovesje ponudbe in povpraševanja po žitu
V sezoni 2023/24 je skupna proizvodnja riža po rižu znašala 2,989 milijarde ton, kar je 3,63 % več kot v prejšnjem letu, povečanje proizvodnje pa je povzročilo znatno znižanje cen.
Pričakuje se, da bo skupno svetovno prebivalstvo znašalo 8,026 milijarde, kar je 1,04-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, rast proizvodnje in oskrbe s hrano pa presega rast svetovnega prebivalstva. Svetovna poraba žit je znašala 2,981 milijarde ton, letne končne zaloge pa 752 milijonov ton, kar pomeni varnostni faktor 25,7 %.
Proizvodnja na prebivalca je znašala 372,4 kg, kar je 1,15 % več kot v prejšnjem letu. Kar zadeva porabo, je poraba obrokov 157,8 kg, poraba krme 136,8 kg, druga poraba 76,9 kg, skupna poraba pa 371,5 kg. Kilogramov. Padec cen bo povzročil povečanje druge porabe, kar bo v poznejšem obdobju zaviralo nadaljnje zniževanje cen.
Svetovni obeti za proizvodnjo žit
Glede na trenutni izračun svetovnih skupnih cen bo svetovna površina, namenjena setvi žita, v letu 2024 znašala 760 milijonov hektarjev, pridelek na hektar pa 4.393 kg/ha, skupni svetovni pridelek pa 3.337 milijonov ton. Pridelek riža je znašal 3,09 milijarde ton, kar je 3,40 % več kot v prejšnjem letu.
Glede na trend razvoja površine in pridelka na enoto površine v glavnih državah sveta bo do leta 2030 svetovna površina, namenjena setvi žita, znašala približno 760 milijonov hektarjev, pridelek na enoto površine bo 4.748 kg/hektar, skupna svetovna proizvodnja pa bo 3,664 milijarde ton, kar je manj kot v prejšnjem obdobju. Počasnejša rast na Kitajskem, v Indiji in Evropi je privedla do nižjih ocen svetovne proizvodnje žita po površinah.
Do leta 2030 bodo Indija, Brazilija, Združene države Amerike in Kitajska največje svetovne proizvajalke hrane. Leta 2035 naj bi svetovna površina, namenjena pridelavi žita, dosegla 789 milijonov hektarjev, s pridelkom 5.318 kg/ha in skupno svetovno proizvodnjo 4,194 milijarde ton.
Glede na trenutne razmere na svetu ni pomanjkanja obdelanih zemljišč, vendar je rast pridelka na enoto relativno počasna, kar zahteva veliko pozornosti. Krepitev ekoloških izboljšav, izgradnja razumnega sistema upravljanja in spodbujanje uporabe sodobne znanosti in tehnologije v kmetijstvu določajo prihodnjo svetovno prehransko varnost.
Čas objave: 8. april 2024