Dostop doinsekticidMreže za postelje, obdelane z virusom AIDS, in uvedba sistema IRS na ravni gospodinjstev so prispevali k znatnemu zmanjšanju samoporočanja o razširjenosti malarije med ženskami v rodni dobi v Gani. Ta ugotovitev poudarja potrebo po celovitem odzivu na nadzor malarije, ki bi prispeval k njeni odpravi v Gani.
Podatki za to študijo so pridobljeni iz raziskave o kazalnikih malarije v Gani (GMIS). GMIS je nacionalno reprezentativna raziskava, ki jo je od oktobra do decembra 2016 izvedla statistična služba Gane. V tej študiji so v raziskavi sodelovale le ženske v rodni dobi, stare od 15 do 49 let. V analizo so bile vključene ženske, ki so imele podatke o vseh spremenljivkah.
Za študijo iz leta 2016 je ganski MIS uporabil večstopenjski postopek vzorčenja grozdov v vseh 10 regijah države. Država je razdeljena na 20 razredov (10 regij in vrsta prebivališča – mestno/podeželje). Grozd je opredeljen kot popisno območje (CE), ki ga sestavlja približno 300–500 gospodinjstev. V prvi fazi vzorčenja so grozdi izbrani za vsak sloj z verjetnostjo, sorazmerno z velikostjo. Izbranih je bilo skupno 200 grozdov. V drugi fazi vzorčenja je bilo iz vsakega izbranega grozda naključno izbranih 30 gospodinjstev brez nadomeščanja. Kadar koli je bilo mogoče, smo v vsakem gospodinjstvu anketirali ženske, stare od 15 do 49 let [8]. V začetni anketi je bilo anketiranih 5150 žensk. Zaradi neodzivnosti pri nekaterih spremenljivkah pa je bilo v to študijo vključenih skupno 4861 žensk, kar predstavlja 94,4 % žensk v vzorcu. Podatki vključujejo informacije o stanovanjih, gospodinjstvih, značilnostih žensk, preprečevanju malarije in znanju o malariji. Podatki so bili zbrani z uporabo sistema računalniško podprtega osebnega intervjuja (CAPI) na tablicah in papirnatih vprašalnikih. Upravljavci podatkov uporabljajo sistem za obdelavo popisov in anket (CSPro) za urejanje in upravljanje podatkov.
Primarni izid te študije je bila samoocenjena prevalenca malarije med ženskami v rodni dobi, starimi od 15 do 49 let, kar je opredeljeno kot ženske, ki so poročale o vsaj eni epizodi malarije v 12 mesecih pred študijo. To pomeni, da je bila samoocenjena prevalenca malarije med ženskami, starimi od 15 do 49 let, uporabljena kot približek za dejansko pozitivnost RDT ali mikroskopije na malarijo pri ženskah, ker ti testi v času študije med ženskami niso bili na voljo.
Intervencije so vključevale dostop gospodinjstev do mrež, tretiranih z insekticidi (ITN), in uporabo IRS v gospodinjstvih v 12 mesecih pred anketo. Družine, ki so bile deležne obeh intervencij, so bile obravnavane kot združene. Gospodinjstva z dostopom do mrež, tretiranih z insekticidi, so bila opredeljena kot ženske, ki živijo v gospodinjstvih, ki so imela vsaj eno mrežo, tretirano z insekticidi, medtem ko so bila gospodinjstva z IRS opredeljena kot ženske, ki živijo v gospodinjstvih, ki so bila tretirana z insekticidi v 12 mesecih pred anketo žensk.
Študija je preučila dve široki kategoriji motečih spremenljivk, in sicer značilnosti družine in individualne značilnosti. Vključuje značilnosti gospodinjstva: regijo, vrsto prebivališča (podeželje-mestno), spol glave gospodinjstva, velikost gospodinjstva, porabo električne energije v gospodinjstvu, vrsto goriva za kuhanje (trdno ali netrdno), material glavnih tal, material glavnih sten, material strehe, vir pitne vode (izboljšan ali neizboljšan), vrsto stranišča (izboljšano ali neizboljšano) in kategorijo premoženja gospodinjstva (revno, srednje in bogato). Kategorije značilnosti gospodinjstev so bile zabeležene v skladu s standardi poročanja DHS v poročilih GMIS 2016 in Ganske demografske zdravstvene raziskave (GDHS) 2014 [8, 9]. Upoštevane osebne značilnosti so vključevale trenutno starost ženske, najvišjo stopnjo izobrazbe, nosečnost v času intervjuja, status zdravstvenega zavarovanja, veroizpoved, informacije o izpostavljenosti malariji v 6 mesecih pred intervjujem in raven znanja ženske o vprašanjih malarije. Za oceno znanja žensk je bilo uporabljenih pet vprašanj o znanju, vključno z znanjem žensk o vzrokih malarije, simptomih malarije, metodah preprečevanja malarije, zdravljenju malarije in ozaveščenosti, da malarijo krije ganski nacionalni sistem zdravstvenega zavarovanja (NHIS). Ženske z oceno od 0 do 2 so bile ocenjene kot ženske z nizkim znanjem, ženske z oceno 3 ali 4 so bile ocenjene kot ženske z zmernim znanjem, ženske z oceno 5 pa kot ženske z oceno popolnega znanja o malariji. V literaturi so bile posamezne spremenljivke povezane z dostopom do mrež, tretiranih z insekticidi, IRS ali razširjenostjo malarije.
Ozadje značilnosti žensk je bilo povzeto z uporabo frekvenc in odstotkov za kategorične spremenljivke, medtem ko so bile zvezne spremenljivke povzete z uporabo povprečij in standardnih odklonov. Te značilnosti so bile združene glede na status intervencije, da bi preučili morebitna neravnovesja in demografsko strukturo, ki kažejo na morebitno zavajajočo pristranskost. Za opis samoocenjene razširjenosti malarije med ženskami in pokritosti obeh intervencij glede na geografsko lokacijo so bili uporabljeni konturni zemljevidi. Za oceno povezave med samoocenjeno razširjenostjo malarije in dostopom do intervencij ter kontekstualnimi značilnostmi je bil uporabljen Scott Rao hi-kvadrat test, ki upošteva značilnosti zasnove ankete (tj. stratifikacijo, združevanje v skupine in uteži vzorčenja). Samoocenjena razširjenost malarije je bila izračunana kot število žensk, ki so v 12 mesecih pred anketo doživele vsaj eno epizodo malarije, deljeno s skupnim številom pregledanih upravičenih žensk.
Za oceno učinka dostopa do intervencij za nadzor malarije na samoocenjeno prevalenco malarije pri ženskah16 je bil uporabljen modificiran uteženi Poissonov regresijski model, po prilagoditvi za inverzne verjetnostne uteži zdravljenja (IPTW) in uteži ankete z uporabo modela »svy-linearizacije« v programu Stata IC. (Stata Corporation, College Station, Teksas, ZDA). Inverzna verjetnostna utež zdravljenja (IPTW) za intervencijo »i« in žensko »j« je ocenjena kot:
Končne utežne spremenljivke, uporabljene v Poissonovem regresijskem modelu, se nato prilagodijo na naslednji način:
Med njimi je \(fw_{ij}\) končna spremenljivka teže posameznika j in intervencije i, \(sw_{ij}\) pa je vzorčna utež posameznika j in intervencije i v GMIS 2016.
Ukaz po oceni »margins, dydx (intervention_i)« v programu Stata je bil nato uporabljen za oceno mejne razlike (učinka) intervencije »i« na samoocenjeno prevalenco malarije med ženskami, potem ko je bil za kontrolno skupino uporabljen modificiran uteženi Poissonov regresijski model. Vse opazovane moteče spremenljivke so bile ocenjene z uporabo ukaza »margins, dydx (intervention_i)« v programu Stata.
Kot analize občutljivosti so bili uporabljeni tudi trije različni regresijski modeli: binarna logistična regresija, verjetnostna regresija in linearna regresija za oceno vpliva posameznega ukrepa za nadzor malarije na samoocenjeno razširjenost malarije med ganskimi ženskami. Za vse ocene točkovne razširjenosti, razmerja razširjenosti in ocene učinkov so bili ocenjeni 95-odstotni intervali zaupanja. Vse statistične analize v tej študiji so bile ocenjene kot pomembne pri alfa ravni 0,050. Za statistično analizo je bil uporabljen program Stata IC različice 16 (StataCorp, Teksas, ZDA).
V štirih regresijskih modelih samoocenjena prevalenca malarije ni bila bistveno nižja pri ženskah, ki so prejemale tako ITN kot IRS, v primerjavi z ženskami, ki so prejemale samo ITN. Poleg tega v končnem modelu osebe, ki so uporabljale tako ITN kot IRS, niso pokazale pomembnega zmanjšanja prevalence malarije v primerjavi z ljudmi, ki so uporabljale samo IRS.
Vpliv dostopa do protimalaričnih ukrepov na razširjenost malarije, o kateri poročajo ženske, glede na značilnosti gospodinjstev
Vpliv dostopa do ukrepov za nadzor malarije na samoocenjeno razširjenost malarije med ženskami, glede na značilnosti žensk.
Paket strategij za preprečevanje prenašalcev malarije je pomagal znatno zmanjšati samoocenjeno razširjenost malarije med ženskami v rodni dobi v Gani. Samoocenjena razširjenost malarije se je zmanjšala za 27 % med ženskami, ki so uporabljale z insekticidi obdelane posteljne mreže in IRS. Ta ugotovitev je skladna z rezultati randomizirane kontrolirane študije, ki je pokazala bistveno nižje stopnje pozitivnosti na malarijo DT med uporabnicami IRS v primerjavi z neuporabnicami, ki ne uporabljajo IRS, na območju z visoko endemičnostjo malarije, vendar visokimi standardi dostopa do informacijske tehnologije v Mozambiku [19]. V severni Tanzaniji so bile z insekticidi obdelane posteljne mreže in IRS kombinirane za znatno zmanjšanje gostote insektov Anopheles in stopenj cepljenja proti žuželkam [20]. Integrirane strategije zatiranja prenašalcev podpira tudi raziskava prebivalstva v provinci Nyanza v zahodni Keniji, ki je pokazala, da so bile škropljenje v zaprtih prostorih in z insekticidi obdelane posteljne mreže učinkovitejše od insekticidov. Kombinacija lahko zagotovi dodatno zaščito pred malarijo. Integrirane mreže se obravnavajo ločeno [21].
V tej študiji je bilo ocenjeno, da je 34 % žensk v 12 mesecih pred anketo prebolelo malarijo, z 95-odstotnim intervalom zaupanja od 32 do 36 %. Ženske, ki živijo v gospodinjstvih z dostopom do mrež za posteljnino, tretiranih z insekticidi (33 %), so imele bistveno nižje stopnje incidence malarije po samoporočanju kot ženske, ki živijo v gospodinjstvih brez dostopa do mrež za posteljnino, tretiranih z insekticidi (39 %). Podobno je bila pri ženskah, ki živijo v gospodinjstvih, ki so bila poškropljena, stopnja razširjenosti malarije po samoporočanju 32 % v primerjavi s 35 % v gospodinjstvih, ki niso bila poškropljena. Stranišča niso bila izboljšana in sanitarne razmere so slabe. Večina jih je na prostem in v njih se nabira umazana voda. Ta stoječa, umazana vodna telesa so idealno gojišče za komarje vrste Anopheles, glavnega prenašalca malarije v Gani. Posledično se stranišča in sanitarne razmere niso izboljšale, kar je neposredno vodilo do povečanega prenosa malarije med prebivalstvom. Okrepiti bi bilo treba prizadevanja za izboljšanje stranišč in sanitarnih razmer v gospodinjstvih in skupnostih.
Ta študija ima več pomembnih omejitev. Prvič, študija je uporabila podatke presečne ankete, zaradi česar je bilo težko meriti vzročnost. Da bi premagali to omejitev, so bile za oceno povprečnega učinka zdravljenja intervencije uporabljene statistične metode vzročnosti. Analiza se prilagaja glede na dodelitev zdravljenja in uporablja pomembne spremenljivke za oceno možnih izidov za ženske, katerih gospodinjstva so bila deležna intervencije (če intervencije ni bilo), in za ženske, katerih gospodinjstva niso bila deležna intervencije.
Drugič, dostop do mrež za posteljnino, tretiranih z insekticidi, ne pomeni nujno uporabe mrež za posteljnino, tretiranih z insekticidi, zato je pri interpretaciji rezultatov in zaključkov te študije potrebna previdnost. Tretjič, rezultati te študije o samoprijavljeni malariji med ženskami so približek razširjenosti malarije med ženskami v zadnjih 12 mesecih in so zato lahko pristranski zaradi ravni znanja žensk o malariji, zlasti neodkritih pozitivnih primerov.
Končno, študija ni upoštevala več primerov malarije na udeleženca v enoletnem referenčnem obdobju niti natančnega časa epizod malarije in intervencij. Glede na omejitve opazovalnih študij bodo robustnejše randomizirane kontrolirane študije pomemben dejavnik za prihodnje raziskave.
Gospodinjstva, ki so prejela tako ITN kot IRS, so imela nižjo samoocenjeno prevalenco malarije v primerjavi z gospodinjstvi, ki niso prejela nobene od intervencij. Ta ugotovitev podpira pozive k integraciji prizadevanj za nadzor malarije, da bi prispevali k njeni odpravi v Gani.
Čas objave: 15. oktober 2024