Pesticidi imajo ključno vlogo v podeželskem kmetijstvu, vendar lahko njihova prekomerna ali zloraba negativno vpliva na politike zatiranja prenašalcev malarije. Ta študija je bila izvedena med kmetijskimi skupnostmi v južni Slonokoščeni obali, da bi ugotovili, katere pesticide uporabljajo lokalni kmetje in kako je to povezano z njihovim dojemanjem malarije. Razumevanje uporabe pesticidov lahko pomaga pri razvoju programov ozaveščanja o zatiranju komarjev in uporabi pesticidov.
Raziskava je bila izvedena med 1399 gospodinjstvi v 10 vaseh. Kmete so anketirali o njihovi izobrazbi, kmetijskih praksah (npr. pridelava poljščin, uporaba pesticidov), dojemanju malarije in različnih strategijah zatiranja komarjev v gospodinjstvih, ki jih uporabljajo. Socioekonomski status (SES) vsakega gospodinjstva je ocenjen na podlagi nekaterih vnaprej določenih gospodinjskih sredstev. Izračunane so statistične povezave med različnimi spremenljivkami, ki kažejo na pomembne dejavnike tveganja.
Izobrazbena raven kmetov je pomembno povezana z njihovim socialno-ekonomskim statusom (p < 0,0001). Večina gospodinjstev (88,82 %) je menila, da so komarji glavni vzrok malarije, poznavanje malarije pa je bilo pozitivno povezano z višjo stopnjo izobrazbe (OR = 2,04; 95 % IZ: 1,35, 3,10). Uporaba kemikalij v zaprtih prostorih je bila pomembno povezana s socialno-ekonomskim statusom gospodinjstva, stopnjo izobrazbe, uporabo z insekticidi obdelanih posteljnih mrež in kmetijskih insekticidov (p < 0,0001). Ugotovljeno je bilo, da kmetje uporabljajo piretroidne insekticide v zaprtih prostorih in te insekticide uporabljajo za zaščito pridelkov.
Naša študija kaže, da izobrazbena raven ostaja ključni dejavnik, ki vpliva na ozaveščenost kmetov o uporabi pesticidov in nadzoru malarije. Priporočamo, da se pri razvoju ukrepov za obvladovanje pesticidov in bolezni, ki jih prenašajo vektorji, za lokalne skupnosti upošteva izboljšana komunikacija, usmerjena v izobrazbeno raven, vključno s socialno-ekonomskim statusom, razpoložljivostjo in dostopom do nadzorovanih kemičnih izdelkov.
Kmetijstvo je glavni gospodarski dejavnik za številne zahodnoafriške države. V letih 2018 in 2019 je bila Slonokoščena obala vodilna svetovna proizvajalka kakava in indijskih oreščkov ter tretja največja proizvajalka kave v Afriki [1], pri čemer so kmetijske storitve in proizvodi predstavljali 22 % bruto domačega proizvoda (BDP) [2]. Kot lastniki večine kmetijskih zemljišč mali kmetje na podeželju največ prispevajo k gospodarskemu razvoju sektorja [3]. Država ima ogromen kmetijski potencial, saj ima 17 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč, sezonska nihanja pa spodbujajo diverzifikacijo pridelkov in gojenje kave, kakava, indijskih oreščkov, kavčuka, bombaža, jamov, palm, kasave, riža in zelenjave [2]. Intenzivno kmetijstvo prispeva k širjenju škodljivcev, predvsem s povečano uporabo pesticidov za zatiranje škodljivcev [4], zlasti med podeželskimi kmeti, za zaščito pridelkov in povečanje pridelka [5] ter za zatiranje komarjev [6]. Vendar pa je neustrezna uporaba insekticidov eden glavnih vzrokov za odpornost prenašalcev bolezni na insekticide, zlasti na kmetijskih območjih, kjer so komarji in škodljivci pridelkov lahko izpostavljeni selekcijskemu pritisku istih insekticidov [7,8,9,10]. Uporaba pesticidov lahko povzroči onesnaženje, ki vpliva na strategije zatiranja prenašalcev in okolje, zato zahteva pozornost [11, 12, 13, 14, 15].
Uporaba pesticidov pri kmetih je bila v preteklosti preučevana [5, 16]. Izkazalo se je, da je raven izobrazbe ključni dejavnik pri pravilni uporabi pesticidov [17, 18], čeprav na uporabo pesticidov pri kmetih pogosto vplivajo empirične izkušnje ali priporočila trgovcev na drobno [5, 19, 20]. Finančne omejitve so ena najpogostejših ovir, ki omejujejo dostop do pesticidov ali insekticidov, zaradi česar kmeti kupujejo nezakonite ali zastarele izdelke, ki so pogosto cenejši od zakonitih izdelkov [21, 22]. Podobni trendi so opaženi tudi v drugih zahodnoafriških državah, kjer je nizek dohodek razlog za nakup in uporabo neprimernih pesticidov [23, 24].
V Slonokoščeni obali se pesticidi pogosto uporabljajo na poljščinah [25, 26], kar vpliva na kmetijske prakse in populacije prenašalcev malarije [27, 28, 29, 30]. Študije na območjih, kjer je malarija endemična, so pokazale povezavo med socialno-ekonomskim statusom in dojemanjem tveganj za malarijo in okužbe ter uporabo posteljnih mrež, obdelanih z insekticidi (ITN) [31, 32, 33, 34, 35, 36, 37]. Kljub tem študijam prizadevanja za razvoj posebnih politik zatiranja komarjev spodkopava pomanjkanje informacij o uporabi pesticidov na podeželju in dejavnikih, ki prispevajo k pravilni uporabi pesticidov. Ta študija je preučila prepričanja o malariji in strategije zatiranja komarjev med kmetijskimi gospodinjstvi v Abeauvilleu v južni Slonokoščeni obali.
Študija je bila izvedena v 10 vaseh v departmaju Abeauville na jugu Slonokoščene obale (slika 1). Provinca Agbowell ima 292.109 prebivalcev na površini 3.850 kvadratnih kilometrov in je najbolj naseljena provinca v regiji Anyebi-Tiasa [38]. Ima tropsko podnebje z dvema deževnima obdobjema (od aprila do julija in od oktobra do novembra) [39, 40]. Kmetijstvo je glavna dejavnost v regiji, ki jo izvajajo mali kmetje in velika agroindustrijska podjetja. Teh 10 lokacij vključuje Aboude Boa Vincent (323.729,62 E, 651.821,62 N), Aboude Kuassikro (326.413,09 E, 651.573,06 N), Aboude Mandek (326.413,09 E, 651573.06N) Abude) (330633.05E, 652372.90N), Amengbeu (348477.76E, 664971.70N), Damojiang (374.039,75 E, 661.579,59 N), Casigue 1 (363.140,15 E, 634.256,47 N), Lovezzi 1 (351.545,32 E., 642.06 2,37 S), Ofa (350 924,31 V, 654 607,17 S), Ofonbo (338 578,5) 1 V, 657 302,17 severne zemljepisne širine) in Uji (363 990,74 vzhodne zemljepisne dolžine, 648 587,44 severne zemljepisne širine).
Študija je bila izvedena med avgustom 2018 in marcem 2019, v njej pa so sodelovala kmečka gospodinjstva. Podatke o skupnem številu prebivalcev v vsaki vasi so pridobili od lokalnega oddelka za javne službe, s tega seznama pa je bilo naključno izbranih 1500 ljudi. Udeleženci so predstavljali med 6 % in 16 % prebivalstva vasi. V študijo so bila vključena tista kmečka gospodinjstva, ki so se strinjala s sodelovanjem. Med 20 kmeti je bila izvedena predhodna anketa, da bi se ocenilo, ali je treba nekatera vprašanja preoblikovati. Vprašalnike so nato izpolnili usposobljeni in plačani zbiralci podatkov v vsaki vasi, od katerih je bil vsaj eden izbran iz same vasi. Ta izbira je zagotovila, da je imela vsaka vas vsaj enega zbiralca podatkov, ki je poznal okolje in govoril lokalni jezik. V vsakem gospodinjstvu je bil opravljen osebni intervju z glavo gospodinjstva (očetom ali materjo) ali, če je bila glava gospodinjstva odsotna, z drugo odraslo osebo, starejšo od 18 let. Vprašalnik je vseboval 36 vprašanj, razdeljenih v tri dele: (1) Demografski in socialno-ekonomski status gospodinjstva (2) Kmetijske prakse in uporaba pesticidov (3) Poznavanje malarije in uporabe insekticidov za zatiranje komarjev [glej Prilogo 1].
Pesticidi, ki so jih navedli kmetje, so bili kodirani po trgovskih imenih in razvrščeni po aktivnih sestavinah in kemijskih skupinah z uporabo fitosanitarnega indeksa Slonokoščene obale [41]. Socioekonomski status vsakega gospodinjstva je bil ocenjen z izračunom indeksa premoženja [42]. Premoženje gospodinjstva je bilo pretvorjeno v dihotomne spremenljivke [43]. Negativne ocene faktorjev so povezane z nižjim socialno-ekonomskim statusom (SES), medtem ko so pozitivne ocene faktorjev povezane z višjim SES. Ocene premoženja se seštejejo, da se dobi skupna ocena za vsako gospodinjstvo [35]. Na podlagi skupne ocene so bila gospodinjstva razdeljena v pet kvintilov socialno-ekonomskega statusa, od najrevnejših do najbogatejših [glej dodatno datoteko 4].
Za ugotovitev, ali se spremenljivka bistveno razlikuje glede na socialno-ekonomski status, vas ali izobrazbeno raven nosilcev gospodinjstev, se lahko po potrebi uporabi hi-kvadrat test ali Fisherjev natančen test. Logistični regresijski modeli so bili opremljeni z naslednjimi napovednimi spremenljivkami: izobrazba, socialno-ekonomski status (vse pretvorjene v dihotomne spremenljivke), vas (vključena kot kategorične spremenljivke), visoka raven znanja o malariji in uporabi pesticidov v kmetijstvu ter uporaba pesticidov v zaprtih prostorih (izpust prek aerosola ali tuljave); izobrazba, socialno-ekonomski status in vas, kar je povzročilo visoko ozaveščenost o malariji. Logistični mešani regresijski model je bil izveden z uporabo paketa R lme4 (funkcija Glmer). Statistične analize so bile izvedene v programih R 4.1.3 (https://www.r-project.org) in Stata 16.0 (StataCorp, College Station, TX).
Od 1500 opravljenih intervjujev jih je bilo 101 izključenih iz analize, ker vprašalnik ni bil izpolnjen. Najvišji delež anketiranih gospodinjstev je bil v Grande Mauryju (18,87 %), najnižji pa v Ouanghiju (2,29 %). 1399 anketiranih gospodinjstev, vključenih v analizo, predstavlja 9023 prebivalcev. Kot je prikazano v tabeli 1, je 91,71 % nosilcev gospodinjstev moških in 8,29 % žensk.
Približno 8,86 % nosilcev gospodinjstev je prihajalo iz sosednjih držav, kot so Benin, Mali, Burkina Faso in Gana. Najbolj zastopane etnične skupine so Abi (60,26 %), Malinke (10,01 %), Krobu (5,29 %) in Baulai (4,72 %). Kot je bilo pričakovati glede na vzorec kmetov, je kmetijstvo edini vir dohodka za večino kmetov (89,35 %), pri čemer se v vzorčnih gospodinjstvih najpogosteje goji kakav; na relativno majhni površini zemlje se gojijo tudi zelenjava, živilske poljščine, riž, kavčukovec in banan. Preostali nosilci gospodinjstev so poslovneži, umetniki in ribiči (tabela 1). Povzetek značilnosti gospodinjstev po vaseh je predstavljen v dodatni datoteki [glej dodatno datoteko 3].
Izobrazbena kategorija se ni razlikovala glede na spol (p = 0,4672). Večina anketirancev je imela osnovnošolsko izobrazbo (40,80 %), sledili so ji srednješolska izobrazba (33,41 %) in nepismenost (17,97 %). Le 4,64 % se je vpisalo na univerzo (tabela 1). Od 116 anketiranih žensk jih je imelo več kot 75 % vsaj osnovnošolsko izobrazbo, preostale pa se niso nikoli šolale. Izobrazbena raven kmetov se med vasmi precej razlikuje (Fisherjev natančen test, p < 0,0001), izobrazbena raven nosilcev gospodinjstev pa je pomembno pozitivno povezana z njihovim socialno-ekonomskim statusom (Fisherjev natančen test, p < 0,0001). Pravzaprav kvintile z višjim socialno-ekonomskim statusom večinoma sestavljajo bolj izobraženi kmetje, kvintile z najnižjim socialno-ekonomskim statusom pa nepismeni kmetje; glede na skupno premoženje so vzorčna gospodinjstva razdeljena v pet kvintilov premoženja: od najrevnejših (Q1) do najbogatejših (Q5) [glej dodatno datoteko 4].
Obstajajo pomembne razlike v zakonskem stanu vodij gospodinjstev različnih premoženjskih razredov (p < 0,0001): 83,62 % je monogamnih, 16,38 % pa poligamnih (do 3 zakoncev). Med premoženjskim razredom in številom zakoncev ni bilo ugotovljenih pomembnih razlik.
Večina anketirancev (88,82 %) je menila, da so komarji eden od vzrokov za malarijo. Le 1,65 % jih je odgovorilo, da ne vedo, kaj povzroča malarijo. Drugi ugotovljeni vzroki vključujejo pitje umazane vode, izpostavljenost sončni svetlobi, slabo prehrano in utrujenost (tabela 2). Na ravni vasi v Grande Maury je večina gospodinjstev menila, da je pitje umazane vode glavni vzrok za malarijo (statistična razlika med vasmi, p < 0,0001). Glavna simptoma malarije sta visoka telesna temperatura (78,38 %) in porumenelost oči (72,07 %). Kmetje so omenili tudi bruhanje, anemijo in bledico (glej tabelo 2 spodaj).
Med strategijami za preprečevanje malarije so anketiranci omenili uporabo tradicionalnih zdravil; vendar so bili v primeru bolezni tako biomedicinski kot tradicionalni načini zdravljenja malarije obravnavani kot izvedljivi možnosti (80,01 %), pri čemer so bile preference povezane s socialno-ekonomskim statusom. Pomembna korelacija (p < 0,0001). ): Kmetje z višjim socialno-ekonomskim statusom so imeli raje biomedicinska zdravljenja in so si jih lahko privoščili, kmetje z nižjim socialno-ekonomskim statusom pa so imeli raje bolj tradicionalna zeliščna zdravljenja; Skoraj polovica gospodinjstev v povprečju porabi več kot 30.000 XOF na leto za zdravljenje malarije (negativno povezano s socialno-ekonomskim statusom; p < 0,0001). Na podlagi samoocen neposrednih stroškov so gospodinjstva z najnižjim socialno-ekonomskim statusom pogosteje porabila 30.000 XOF (približno 50 USD) več za zdravljenje malarije kot gospodinjstva z najvišjim socialno-ekonomskim statusom. Poleg tega je večina anketirancev menila, da so otroci (49,11 %) bolj dovzetni za malarijo kot odrasli (6,55 %) (tabela 2), pri čemer je to mnenje pogostejše med gospodinjstvi v najrevnejšem kvintilu (p < 0,01).
Pri pikih komarjev je večina udeležencev (85,20 %) poročala o uporabi z insekticidi obdelanih posteljnih mrež, ki so jih večinoma prejeli med nacionalno distribucijo leta 2017. Poročali so, da so odrasli in otroci spali pod z insekticidi obdelanimi posteljnimi mrežami v 90,99 % gospodinjstev. Pogostost uporabe z insekticidi obdelanih posteljnih mrež v gospodinjstvih je bila nad 70 % v vseh vaseh, razen v vasi Gessigye, kjer je le 40 % gospodinjstev poročalo o uporabi z insekticidi obdelanih posteljnih mrež. Povprečno število z insekticidi obdelanih posteljnih mrež v lasti gospodinjstva je bilo pomembno in pozitivno povezano z velikostjo gospodinjstva (Pearsonov korelacijski koeficient r = 0,41, p < 0,0001). Naši rezultati so tudi pokazali, da so gospodinjstva z otroki, mlajšimi od 1 leta, pogosteje uporabljala z insekticidi obdelane posteljne mreže doma v primerjavi z gospodinjstvi brez otrok ali s starejšimi otroki (razmerje verjetnosti (OR) = 2,08, 95 % IZ: 1,25–3,47).
Poleg uporabe z insekticidi obdelanih posteljnih mrež so kmete vprašali tudi o drugih metodah zatiranja komarjev v njihovih domovih in na kmetijskih proizvodih, ki se uporabljajo za zatiranje škodljivcev na poljščinah. Le 36,24 % udeležencev je omenilo škropljenje pesticidov v svojih domovih (značilna in pozitivna korelacija s SES p < 0,0001). Navedene kemične sestavine so bile iz devetih komercialnih blagovnih znamk in so bile večinoma dobavljene lokalnim tržnicam in nekaterim trgovcem na drobno v obliki fumigacijskih spiral (16,10 %) in insekticidnih razpršil (83,90 %). Sposobnost kmetov, da poimenujejo pesticide, s katerimi so poškropili svoje hiše, se je povečevala z njihovo stopnjo izobrazbe (12,43 %; p < 0,05). Uporabljeni agrokemični proizvodi so bili sprva kupljeni v posodah in pred uporabo razredčeni v razpršilcih, največji delež pa je bil običajno namenjen za poljščine (78,84 %) (tabela 2). Vas Amangbeu ima najnižji delež kmetov, ki uporabljajo pesticide v svojih domovih (0,93 %) in na poljščinah (16,67 %).
Največje število insekticidnih izdelkov (pršil ali spiral) na gospodinjstvo je bilo 3, SES pa je bil pozitivno povezan s številom uporabljenih izdelkov (Fisherjev natančen test p < 0,0001, vendar so v nekaterih primerih ugotovili, da ti izdelki vsebujejo enake aktivne sestavine pod različnimi trgovskimi imeni. Tabela 2 prikazuje tedensko pogostost uporabe pesticidov med kmeti glede na njihov socialno-ekonomski status.
Piretroidi so najbolj zastopana kemična družina v gospodinjskih (48,74 %) in kmetijskih (54,74 %) insekticidnih razpršilih. Izdelki so narejeni iz posameznega pesticida ali v kombinaciji z drugimi pesticidi. Pogoste kombinacije gospodinjskih insekticidov so karbamati, organofosfati in piretroidi, medtem ko so neonikotinoidi in piretroidi pogosti med kmetijskimi insekticidi (Dodatek 5). Slika 2 prikazuje delež različnih družin pesticidov, ki jih uporabljajo kmetje, vsi pa so v skladu s klasifikacijo pesticidov Svetovne zdravstvene organizacije [44] razvrščeni v razred II (zmerna nevarnost) ali razred III (mala nevarnost). Nekoč se je izkazalo, da država uporablja insekticid deltametrin, namenjen za kmetijske namene.
Kar zadeva aktivne sestavine, sta propoksur in deltametrin najpogostejša izdelka, ki se uporabljata doma oziroma na polju. Dodatna datoteka 5 vsebuje podrobne informacije o kemičnih izdelkih, ki jih kmetje uporabljajo doma in na svojih pridelkih.
Kmetje so omenili tudi druge metode zatiranja komarjev, vključno z ventilatorji za listje (pêpê v lokalnem opatijskem jeziku), sežiganjem listja, čiščenjem območja, odstranjevanjem stoječe vode, uporabo repelentov proti komarjem ali preprosto uporabo rjuh za odganjanje komarjev.
Dejavniki, povezani z znanjem kmetov o malariji in škropljenju z insekticidi v zaprtih prostorih (logistična regresijska analiza).
Podatki so pokazali pomembno povezavo med uporabo insekticidov v gospodinjstvih in petimi napovedovalci: izobrazbeno stopnjo, družbenim statusom, poznavanjem komarjev kot glavnega vzroka malarije, uporabo insekticidov za prenos malarije (ITN) in uporabo agrokemičnih insekticidov. Slika 3 prikazuje različne OR za vsako napovedovalno spremenljivko. Če so bili napovedovalci razvrščeni po vaseh, so vsi napovedovalci pokazali pozitivno povezavo z uporabo insekticidnih razpršil v gospodinjstvih (razen poznavanja glavnih vzrokov malarije, ki je bilo obratno sorazmerno povezano z uporabo insekticidov (OR = 0,07, 95 % IZ: 0,03, 0,13).) (slika 3). Med temi pozitivnimi napovedovalci je zanimiva uporaba pesticidov v kmetijstvu. Kmetje, ki so uporabljali pesticide na pridelkih, so za 188 % pogosteje uporabljali pesticide doma (95 % IZ: 1,12, 8,26). Vendar pa so gospodinjstva z višjo stopnjo znanja o prenosu malarije manj verjetno uporabljala pesticide doma. Ljudje z višjo stopnjo izobrazbe so pogosteje vedeli, da so komarji glavni vzrok malarije (OR = 2,04; 95 % IZ: 1,35, 3,10), vendar ni bilo statistične povezave z visokim SES (OR = 1,51; 95 % IZ: 0,93, 2,46).
Po besedah glave gospodinjstva populacija komarjev doseže vrhunec v deževnem obdobju, nočni čas pa je čas najpogostejših pikov komarjev (85,79 %). Ko so kmete vprašali o njihovem dojemanju vpliva škropljenja z insekticidi na populacije komarjev, ki prenašajo malarijo, jih je 86,59 % potrdilo, da komarji očitno razvijajo odpornost na insekticide. Nezmožnost uporabe ustreznih kemičnih izdelkov zaradi njihove nedostopnosti velja za glavni razlog za neučinkovitost ali zlorabo izdelkov, kar velja za druge odločilne dejavnike. Slednje je bilo zlasti povezano z nižjo izobrazbeno stopnjo (p < 0,01), tudi če se upošteva socioekonomska socialno-ekonomska stopnja (p < 0,0001). Le 12,41 % vprašanih je odpornost komarjev štelo za enega od možnih vzrokov za odpornost na insekticide.
Med pogostostjo uporabe insekticidov doma in zaznavanjem odpornosti komarjev na insekticide je bila ugotovljena pozitivna korelacija (p < 0,0001): poročila o odpornosti komarjev na insekticide so temeljila predvsem na uporabi insekticidov doma s strani kmetov 3–4-krat na teden (90,34 %). Poleg pogostosti je bila tudi količina uporabljenih pesticidov pozitivno povezana z zaznavanjem odpornosti kmetov na pesticide (p < 0,0001).
Ta študija se je osredotočila na dojemanje kmetov o malariji in uporabi pesticidov. Naši rezultati kažejo, da imata izobrazba in socialno-ekonomski status ključno vlogo pri vedenjskih navadah in znanju o malariji. Čeprav je večina nosilcev gospodinjstev, tako kot drugod, obiskovala osnovno šolo, je delež neizobraženih kmetov znaten [35, 45]. Ta pojav je mogoče pojasniti z dejstvom, da tudi če se mnogi kmetje začnejo izobraževati, mora večina od njih opustiti šolanje, da bi lahko preživljali svoje družine s kmetijskimi dejavnostmi [26]. Ta pojav bolj poudarja, da je razmerje med socialno-ekonomskim statusom in izobrazbo ključnega pomena za razlago razmerja med socialno-ekonomskim statusom in sposobnostjo ukrepanja na podlagi informacij.
V mnogih regijah, kjer je malarija endemična, udeleženci poznajo vzroke in simptome malarije [33, 46, 47, 48, 49]. Na splošno velja, da so otroci dovzetni za malarijo [31, 34]. To spoznanje je lahko povezano z dovzetnostjo otrok in resnostjo simptomov malarije [50, 51].
Udeleženci so poročali, da so porabili povprečno 30.000 dolarjev, brez prevoza in drugih dejavnikov.
Primerjava socialno-ekonomskega statusa kmetov kaže, da kmetje z najnižjim socialno-ekonomskim statusom porabijo več denarja kot najbogatejši kmetje. To je lahko zato, ker gospodinjstva z najnižjim socialno-ekonomskim statusom dojemajo stroške kot višje (zaradi večje teže v skupnih financah gospodinjstev) ali zaradi povezanih koristi zaposlitve v javnem in zasebnem sektorju (kot je to v primeru bogatejših gospodinjstev). Zaradi razpoložljivosti zdravstvenega zavarovanja je lahko financiranje zdravljenja malarije (glede na skupne stroške) bistveno nižje od stroškov za gospodinjstva, ki nimajo zavarovanja [52]. Pravzaprav je bilo poročano, da so najbogatejša gospodinjstva v primerjavi z najrevnejšimi gospodinjstvi pretežno uporabljala biomedicinska zdravljenja.
Čeprav večina kmetov meni, da so komarji glavni vzrok malarije, le manjšina uporablja pesticide (s škropljenjem in fumigacijo) v svojih domovih, podobno kot v Kamerunu in Ekvatorialni Gvineji [48, 53]. Pomanjkanje skrbi za komarje v primerjavi s škodljivci na poljščinah je posledica ekonomske vrednosti pridelkov. Za omejitev stroškov se daje prednost cenovno ugodnim metodam, kot je sežiganje listja doma ali preprosto ročno odganjanje komarjev. Dejavnik je lahko tudi zaznana toksičnost: vonj nekaterih kemičnih izdelkov in nelagodje po uporabi povzročata, da se nekateri uporabniki izogibajo njihovi uporabi [54]. Visoka uporaba insekticidov v gospodinjstvih (85,20 % gospodinjstev je poročalo, da jih uporabljajo) prav tako prispeva k nizki uporabi insekticidov proti komarjem. Prisotnost z insekticidi obdelanih posteljnih mrež v gospodinjstvu je močno povezana tudi s prisotnostjo otrok, mlajših od 1 leta, verjetno zaradi podpore predporodnih klinik za nosečnice, ki prejemajo z insekticidi obdelane posteljne mreže med predporodnimi posvetovanji [6].
Piretroidi so glavni insekticidi, ki se uporabljajo v mrežah za posteljnino, tretiranih z insekticidi [55], in jih kmetje uporabljajo za zatiranje škodljivcev in komarjev, kar vzbuja zaskrbljenost zaradi porasta odpornosti na insekticide [55, 56, 57, 58, 59]. Ta scenarij lahko pojasni zmanjšano občutljivost komarjev na insekticide, ki jo opažajo kmetje.
Višji socialno-ekonomski status ni bil povezan z boljšim poznavanjem malarije in komarjev kot njenega povzročitelja. V nasprotju s prejšnjimi ugotovitvami Ouattare in sodelavcev iz leta 2011 so bogatejši ljudje običajno sposobnejši prepoznati vzroke malarije, ker imajo enostaven dostop do informacij prek televizije in radia [35]. Naša analiza kaže, da raven višje izobrazbe napoveduje boljše razumevanje malarije. To opažanje potrjuje, da izobrazba ostaja ključni element znanja kmetov o malariji. Razlog, zakaj ima socialno-ekonomski status manjši vpliv, je ta, da si vasi pogosto delijo televizijo in radio. Vendar pa je treba socialno-ekonomski status upoštevati pri uporabi znanja o domačih strategijah za preprečevanje malarije.
Višji socialno-ekonomski status in višja stopnja izobrazbe sta bila pozitivno povezana z uporabo pesticidov v gospodinjstvih (pršilo ali aerosol). Presenetljivo je sposobnost kmetov, da prepoznajo komarje kot glavni vzrok malarije, negativno vplivala na model. Ta napovedovalec je bil pozitivno povezan z uporabo pesticidov, ko je bil združen po celotni populaciji, vendar negativno povezan z uporabo pesticidov, ko je bil združen po vaseh. Ta rezultat kaže na pomen vpliva kanibalizma na človeško vedenje in potrebo po vključitvi naključnih učinkov v analizo. Naša študija prvič kaže, da kmetje z izkušnjami z uporabo pesticidov v kmetijstvu pogosteje kot drugi uporabljajo pesticidne pršila in tuljave kot notranje strategije za nadzor malarije.
V skladu s prejšnjimi študijami o vplivu socialno-ekonomskega statusa na odnos kmetov do pesticidov [16, 60, 61, 62, 63] so bogatejša gospodinjstva poročala o večji variabilnosti in pogostosti uporabe pesticidov. Anketiranci so menili, da je škropljenje z velikimi količinami insekticida najboljši način za preprečevanje razvoja odpornosti pri komarjih, kar je skladno s pomisleki, izraženimi drugje [64]. Tako imajo domači izdelki, ki jih uporabljajo kmetje, enako kemično sestavo pod različnimi komercialnimi imeni, kar pomeni, da bi morali kmetje dati prednost tehničnemu poznavanju izdelka in njegovih aktivnih sestavin. Pozornost je treba nameniti tudi ozaveščenosti trgovcev na drobno, saj so ena glavnih referenčnih točk za kupce pesticidov [17, 24, 65, 66, 67].
Da bi pozitivno vplivali na uporabo pesticidov v podeželskih skupnostih, se morajo politike in intervencije osredotočiti na izboljšanje komunikacijskih strategij, pri čemer je treba upoštevati izobrazbene ravni in vedenjske prakse v kontekstu kulturnega in okoljskega prilagajanja ter zagotavljati varne pesticide. Ljudje bodo kupovali na podlagi stroškov (koliko si lahko privoščijo) in kakovosti izdelka. Ko bo kakovost na voljo po dostopni ceni, se pričakuje, da se bo povpraševanje po spremembi vedenja pri nakupu dobrih izdelkov znatno povečalo. Kmetovalce je treba izobraževati o zamenjavi pesticidov, da bi prekinili verige odpornosti na insekticide, pri čemer je treba jasno povedati, da zamenjava ne pomeni spremembe blagovne znamke izdelka (saj različne blagovne znamke vsebujejo isto aktivno spojino), temveč razlike v aktivnih sestavinah. To izobraževanje je mogoče podpreti tudi z boljšim označevanjem izdelkov s preprostimi in jasnimi predstavitvami.
Ker podeželski kmetje v provinci Abbotville pogosto uporabljajo pesticide, se zdi, da je razumevanje vrzeli v znanju kmetov in njihovega odnosa do uporabe pesticidov v okolju predpogoj za razvoj uspešnih programov ozaveščanja. Naša študija potrjuje, da izobrazba ostaja pomemben dejavnik pri pravilni uporabi pesticidov in znanju o malariji. Pomembno orodje, ki ga je treba upoštevati, je bil tudi socialno-ekonomski status družine. Poleg socialno-ekonomskega statusa in izobrazbene ravni glave gospodinjstva na odnos kmetov do uporabe insekticidov vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so znanje o malariji, uporaba insekticidov za zatiranje škodljivcev in zaznavanje odpornosti komarjev na insekticide.
Metode, ki so odvisne od anketirancev, kot so vprašalniki, so podvržene pristranskostim priklica in družbene zaželenosti. Relativno enostavno je uporabiti značilnosti gospodinjstev za oceno socialno-ekonomskega statusa, čeprav so te meritve lahko specifične za časovni in geografski kontekst, v katerem so bile razvite, in morda ne odražajo enotno sodobne realnosti določenih predmetov kulturne vrednosti, zaradi česar so primerjave med študijami težke. Dejansko lahko pride do pomembnih sprememb v lastništvu komponent indeksa v gospodinjstvih, kar ne bo nujno vodilo k zmanjšanju materialne revščine.
Nekateri kmetje se ne spomnijo imen pesticidov, zato je količina pesticidov, ki jih kmetje uporabljajo, lahko podcenjena ali precenjena. Naša študija ni upoštevala odnosa kmetov do škropljenja s pesticidi in njihovega dojemanja posledic njihovih dejanj za njihovo zdravje in okolje. V študijo niso bili vključeni tudi trgovci na drobno. Obe točki bi lahko raziskali v prihodnjih študijah.
Nabori podatkov, uporabljeni in/ali analizirani med trenutno študijo, so na voljo pri ustreznem avtorju na razumno zahtevo.
mednarodna poslovna organizacija. Mednarodna organizacija za kakav – Leto kakava 2019/20. 2020. Glej https://www.icco.org/aug-2020-quarterly-bulletin-of-cocoa-statistics/.
FAO. Namakanje za prilagajanje podnebnim spremembam (AICCA). 2020. Glej https://www.fao.org/in-action/aicca/country-activities/cote-divoire/background/en/.
Sangare A, Coffey E, Acamo F, Fall, Kalifornija. Poročilo o stanju nacionalnih rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo. Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slonokoščene obale. Drugo nacionalno poročilo 2009 65.
Kouame N, N'Guessan F, N'Guessan H, N'Guessan P, Tano Y. Sezonske spremembe v populaciji kakava v regiji Indija-Jouablin v Slonokoščeni obali. Journal of Applied Biological Sciences. 2015;83:7595. https://doi.org/10.4314/jab.v83i1.2.
Fan Li, Niu Hua, Yang Xiao, Qin Wen, Bento SPM, Ritsema SJ et al. Dejavniki, ki vplivajo na vedenje kmetov pri uporabi pesticidov: ugotovitve terenske študije na severu Kitajske. Splošno znanstveno okolje. 2015;537:360–8. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2015.07.150.
SZO. Pregled svetovnega poročila o malariji za leto 2019. 2019. https://www.who.int/news-room/feature-stories/detail/world-malaria-report-2019.
Gnankine O, Bassole IHN, Chandre F, Glito I, Akogbeto M, Dabire RK. et al. Odpornost na insekticide pri belih muhah Bemisia tabaci (Homoptera: Aleyrodidae) in Anopheles gambiae (Diptera: Culicidae) lahko ogrozi trajnost strategij zatiranja prenašalcev malarije v Zahodni Afriki. Acta Trop. 2013;128:7-17. https://doi.org/10.1016/j.actatropica.2013.06.004.
Bass S, Puinian AM, Zimmer KT, Denholm I, Field LM, Foster SP. et al. Razvoj odpornosti breskve krompirjeve uši Myzus persicae na insekticide. Biokemija žuželk. Molekularna biologija. 2014;51:41-51. https://doi.org/10.1016/j.ibmb.2014.05.003.
Djegbe I, Missihun AA, Djuaka R, Akogbeto M. Dinamika populacije in odpornost vrste Anopheles gambiae na insekticide pri namakani pridelavi riža v južnem Beninu. Journal of Applied Biological Sciences. 2017;111:10934–43. http://dx.doi.org/104314/jab.v111i1.10.
Čas objave: 28. april 2024