Pesticidi igrajo ključno vlogo v podeželskem kmetijstvu, vendar lahko njihova pretirana ali napačna uporaba negativno vpliva na politike nadzora prenašalcev malarije;Ta študija je bila izvedena med kmetijskimi skupnostmi v južni Slonokoščeni obali, da bi ugotovili, katere pesticide uporabljajo lokalni kmetje in kako je to povezano z zaznavanjem malarije s strani kmetov.Razumevanje uporabe pesticidov lahko pomaga razviti programe ozaveščanja o nadzoru komarjev in uporabi pesticidov.
Anketo so izvedli med 1399 gospodinjstvi v 10 vaseh.Anketirali so kmete o njihovi izobrazbi, kmetijskih praksah (npr. pridelava poljščin, uporaba pesticidov), dojemanju malarije in različnih strategijah nadzora komarjev v gospodinjstvu, ki jih uporabljajo.Socialno-ekonomski status (SES) vsakega gospodinjstva se oceni na podlagi nekaterih vnaprej določenih sredstev gospodinjstva.Izračunana so statistična razmerja med različnimi spremenljivkami, ki kažejo pomembne dejavnike tveganja.
Stopnja izobrazbe kmetov je pomembno povezana z njihovim socialno-ekonomskim statusom (p < 0,0001).Večina gospodinjstev (88,82 %) je menila, da so komarji glavni povzročitelj malarije, poznavanje malarije pa je bilo pozitivno povezano z višjo izobrazbo (OR = 2,04; 95 % IZ: 1,35, 3,10).Uporaba kemikalij v zaprtih prostorih je bila pomembno povezana s socialno-ekonomskim statusom gospodinjstva, stopnjo izobrazbe, uporabo posteljnih mrež, obdelanih z insekticidi, in kmetijskih insekticidov (p < 0,0001).Ugotovljeno je bilo, da kmetje uporabljajo piretroidne insekticide v zaprtih prostorih in uporabljajo te insekticide za zaščito pridelkov.
Naša študija kaže, da raven izobrazbe ostaja ključni dejavnik, ki vpliva na ozaveščenost kmetov o uporabi pesticidov in nadzoru malarije.Priporočamo, da se pri razvoju ravnanja s pesticidi in ukrepov za obvladovanje vektorskih bolezni za lokalne skupnosti upošteva izboljšana komunikacija, ki je usmerjena v izobrazbo, vključno s socialno-ekonomskim statusom, razpoložljivostjo in dostopom do nadzorovanih kemičnih izdelkov.
Kmetijstvo je glavno gospodarsko gonilo mnogih zahodnoafriških držav.V letih 2018 in 2019 je bila Slonokoščena obala vodilna svetovna proizvajalka kakava in indijskih oreščkov ter tretja največja proizvajalka kave v Afriki [1], pri čemer so kmetijske storitve in proizvodi predstavljali 22 % bruto domačega proizvoda (BDP) [2] .Mali kmetje na podeželju kot lastniki večine kmetijskih zemljišč največ prispevajo h gospodarskemu razvoju sektorja [3].Država ima ogromen kmetijski potencial s 17 milijoni hektarjev kmetijskih zemljišč in sezonskimi variacijami, ki dajejo prednost diverzifikaciji pridelkov in gojenju kave, kakava, indijskih oreščkov, kavčuka, bombaža, jama, palme, kasave, riža in zelenjave [2].Intenzivno kmetijstvo prispeva k širjenju škodljivcev, predvsem s povečano uporabo pesticidov za zatiranje škodljivcev [4], zlasti med podeželskimi kmeti, za zaščito pridelkov in povečanje donosa [5] ter za zatiranje komarjev [6].Vendar pa je neustrezna uporaba insekticidov eden od glavnih vzrokov za odpornost na insekticide pri vektorjih bolezni, zlasti na kmetijskih območjih, kjer so lahko komarji in škodljivci na pridelkih izpostavljeni selekcijskemu pritisku istih insekticidov [7,8,9,10].Uporaba pesticidov lahko povzroči onesnaženje, ki vpliva na strategije nadzora vektorjev in okolje ter zato zahteva pozornost [11, 12, 13, 14, 15].
Uporaba pesticidov pri kmetih je bila preučevana v preteklosti [5, 16].Izkazalo se je, da je raven izobrazbe ključni dejavnik pri pravilni uporabi pesticidov [17, 18], čeprav na uporabo pesticidov s strani kmetov pogosto vplivajo empirične izkušnje ali priporočila trgovcev na drobno [5, 19, 20].Finančne omejitve so ena najpogostejših ovir, ki omejujejo dostop do pesticidov ali insekticidov, zaradi česar kmetje kupujejo nezakonite ali zastarele izdelke, ki so pogosto cenejši od zakonitih izdelkov [21, 22].Podobne trende opažamo tudi v drugih zahodnoafriških državah, kjer je nizek dohodek razlog za nakup in uporabo neustreznih pesticidov [23, 24].
V Slonokoščeni obali se pesticidi pogosto uporabljajo na pridelkih [25, 26], kar vpliva na kmetijske prakse in populacije prenašalcev malarije [27, 28, 29, 30].Študije na območjih, endemičnih za malarijo, so pokazale povezavo med socialno-ekonomskim statusom in dojemanjem malarije in tveganja okužbe ter uporabo posteljnih mrež, tretiranih z insekticidi (ITN) [31,32,33,34,35,36,37].Kljub tem študijam prizadevanja za razvoj posebnih politik zatiranja komarjev spodkopava pomanjkanje informacij o uporabi pesticidov na podeželju in dejavnikih, ki prispevajo k pravilni uporabi pesticidov.Ta študija je preučevala prepričanja o malariji in strategije za nadzor komarjev med kmetijskimi gospodinjstvi v Abeauvillu na jugu Slonokoščene obale.
Študija je bila izvedena v 10 vaseh v departmaju Abeauville v južnem delu Slonokoščene obale (slika 1).Provinca Agbowell ima 292.109 prebivalcev na območju 3.850 kvadratnih kilometrov in je najbolj naseljena provinca v regiji Anyebi-Tiasa [38].Ima tropsko podnebje z dvema deževnima sezonama (od aprila do julija in od oktobra do novembra) [39, 40].Kmetijstvo je glavna dejavnost v regiji in jo izvajajo mali kmetje in velika kmetijsko-industrijska podjetja.Teh 10 lokacij vključuje Aboude Boa Vincent (323.729,62 E, 651.821,62 N), Aboude Kuassikro (326.413,09 E, 651.573,06 S), Aboude Mandek (326.413,09 E, 651573.06N) Abude) (330633.05E, 652372.90N), Amengbeu (348477.76E, 664971.70 S), Damojiang (374 039,75 E, 661 579,59 S), Casigue 1 (363 140,15 E, 634 256,47 S), Lovezzi 1 (351 545,32 E ., 642,06 2,37 S), Ofa (350 924,31 E, 654 607,17 N), Ofonbo (338 578,5) 1 E, 657 302,17 severne zemljepisne širine) in Uji (363.990,74 vzhodne zemljepisne dolžine, 648.587,44 severne zemljepisne širine).
Študija je bila izvedena med avgustom 2018 in marcem 2019, pri čemer so sodelovala kmečka gospodinjstva.Skupno število prebivalcev v vsaki vasi je bilo pridobljeno od lokalne službe, s tega seznama pa je bilo naključno izbranih 1500 ljudi.Rekrutirani udeleženci so predstavljali med 6 % in 16 % vaškega prebivalstva.V raziskavo so bila vključena tista kmečka gospodinjstva, ki so privolila v sodelovanje.Med 20 kmeti je bila izvedena preliminarna anketa, da bi ocenili, ali je treba nekatera vprašanja prepisati.Vprašalnike so nato izpolnili usposobljeni in plačani zbiralci podatkov v vsaki vasi, od katerih je bil vsaj eden zaposlen iz same vasi.Ta izbira je zagotovila, da je imela vsaka vas vsaj enega zbiralca podatkov, ki je poznal okolje in govoril lokalni jezik.V vsakem gospodinjstvu je bil opravljen osebni intervju z glavo gospodinjstva (očetom ali mamo) oziroma v primeru odsotnosti nosilca gospodinjstva z drugo odraslo osebo, starejšo od 18 let.Vprašalnik je vseboval 36 vprašanj, razdeljenih v tri sklope: (1) Demografski in socialno-ekonomski status gospodinjstva (2) Kmetijske prakse in uporaba pesticidov (3) Poznavanje malarije in uporaba insekticidov za zatiranje komarjev [glej Prilogo 1] .
Pesticidi, ki so jih omenili kmetje, so bili kodirani s trgovskim imenom in razvrščeni po aktivnih sestavinah in kemičnih skupinah z uporabo fitosanitarnega indeksa Slonokoščene obale [41].Socialno-ekonomski status vsakega gospodinjstva je bil ocenjen z izračunom indeksa premoženja [42].Sredstva gospodinjstva so bila pretvorjena v dihotomne spremenljivke [43].Negativne faktorske ocene so povezane z nižjim socialno-ekonomskim statusom (SES), pozitivne faktorske ocene pa z višjim SES.Ocene sredstev se seštejejo, da se dobi skupna ocena za vsako gospodinjstvo [35].Na podlagi skupne ocene so bila gospodinjstva razdeljena v pet kvintilov socioekonomskega statusa, od najrevnejših do najbogatejših [glej dodatno datoteko 4].
Za določitev, ali se spremenljivka bistveno razlikuje glede na socialno-ekonomski status, vas ali stopnjo izobrazbe nosilcev gospodinjstev, se lahko uporabi test hi-kvadrat ali Fisherjev natančen test, kot je primerno.Logistični regresijski modeli so bili opremljeni z naslednjimi napovedovalnimi spremenljivkami: stopnja izobrazbe, socialno-ekonomski status (vse pretvorjene v dihotomne spremenljivke), vas (vključena kot kategorične spremenljivke), visoka raven znanja o malariji in uporabi pesticidov v kmetijstvu ter uporaba pesticidov v zaprtih prostorih (proizvod preko aerosola).ali tuljava);izobrazbena raven, socialno-ekonomski status in vas, kar ima za posledico visoko ozaveščenost o malariji.Logistični mešani regresijski model je bil izveden z uporabo R paketa lme4 (Glmerjeva funkcija).Statistične analize so bile izvedene v R 4.1.3 (https://www.r-project.org) in Stata 16.0 (StataCorp, College Station, TX).
Od 1500 opravljenih intervjujev je bil 101 izključen iz analize, ker vprašalnik ni bil izpolnjen.Najvišji delež anketiranih gospodinjstev je bil v Grande Mauryju (18,87 %), najmanjši pa v Ouanghiju (2,29 %).V analizo vključenih 1399 anketiranih gospodinjstev predstavlja populacijo 9023 oseb.Kot je razvidno iz tabele 1, je 91,71 % nosilcev gospodinjstev moških in 8,29 % žensk.
Približno 8,86 % nosilcev gospodinjstev je prišlo iz sosednjih držav, kot so Benin, Mali, Burkina Faso in Gana.Najbolj zastopane etnične skupine so Abi (60,26 %), Malinke (10,01 %), Krobu (5,29 %) in Baulai (4,72 %).Po pričakovanjih iz vzorca kmetov je kmetijstvo edini vir dohodka za večino kmetov (89,35 %), pri čemer se v vzorčnih gospodinjstvih najpogosteje prideluje kakav;Na relativno majhni površini gojijo tudi zelenjavo, živilske rastline, riž, kavčuk in trpotec.Preostali nosilci gospodinjstev so poslovneži, umetniki in ribiči (tabela 1).Povzetek značilnosti gospodinjstev po vaseh je predstavljen v Dodatni datoteki [glej Dodatno datoteko 3].
Kategorija izobrazbe se po spolu ni razlikovala (p = 0,4672).Največ anketirancev je imelo osnovnošolsko izobrazbo (40,80 %), sledi srednješolska izobrazba (33,41 %) in nepismenih (17,97 %).Le 4,64 % se jih je vpisalo na univerzo (Tabela 1).Od 116 anketiranih žensk jih je imelo več kot 75 % vsaj osnovnošolsko izobrazbo, ostale pa se nikoli niso šolale.Izobrazbena raven kmetov se močno razlikuje po vaseh (Fisherjev eksaktni test, p < 0,0001), izobrazbena raven nosilcev gospodinjstev pa je pomembno pozitivno povezana z njihovim socialno-ekonomskim statusom (Fisherjev eksaktni test, p < 0,0001).Dejansko so kvintili višjega socialno-ekonomskega statusa večinoma sestavljeni iz bolj izobraženih kmetov, nasprotno pa kvintili najnižjega socialno-ekonomskega statusa sestavljajo nepismeni kmetje;Na podlagi celotnega premoženja so vzorčna gospodinjstva razdeljena na pet premoženjskih kvintilov: od najrevnejših (Q1) do najbogatejših (Q5) [glej dodatno datoteko 4].
Pomembne so razlike v zakonskem stanu nosilcev gospodinjstev različnih premoženjskih razredov (p < 0,0001): 83,62 % je monogamnih, 16,38 % poligamnih (do 3 zakonci).Med premoženjskim razredom in številom zakoncev ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik.
Večina anketirancev (88,82 %) meni, da so komarji eden od povzročiteljev malarije.Le 1,65 % jih je odgovorilo, da ne vedo, kaj povzroča malarijo.Drugi ugotovljeni vzroki vključujejo pitje umazane vode, izpostavljenost sončni svetlobi, slabo prehrano in utrujenost (tabela 2).Na ravni vasi v Grande Maury je večina gospodinjstev menila, da je pitje umazane vode glavni vzrok malarije (statistična razlika med vasmi, p < 0,0001).Dva glavna simptoma malarije sta visoka telesna temperatura (78,38 %) in porumenelost oči (72,07 %).Kmetje so omenili tudi bruhanje, anemijo in bledico (glej tabelo 2 spodaj).
Med strategijami za preprečevanje malarije so anketiranci navedli uporabo tradicionalnih zdravil;ko pa so zboleli, sta bili tako biomedicinsko kot tradicionalno zdravljenje malarije ocenjeni kot izvedljivi možnosti (80,01 %), pri čemer so bile preference povezane s socialno-ekonomskim statusom.Pomembna korelacija (p < 0,0001).): Kmetje z višjim socialno-ekonomskim statusom so imeli prednost in so si lahko privoščili biomedicinska zdravljenja, kmetje z nižjim socialno-ekonomskim statusom so imeli raje bolj tradicionalna zdravljenja z zelišči;Skoraj polovica gospodinjstev v povprečju porabi več kot 30.000 XOF na leto za zdravljenje malarije (negativno povezano s SES; p < 0,0001).Na podlagi ocen neposrednih stroškov, o katerih so poročali sami, je bilo večja verjetnost, da bodo gospodinjstva z najnižjim socialno-ekonomskim statusom porabila 30.000 XOF (približno 50 USD) več za zdravljenje malarije kot gospodinjstva z najvišjim socialno-ekonomskim statusom.Poleg tega je večina vprašanih menila, da so otroci (49,11 %) bolj dovzetni za malarijo kot odrasli (6,55 %) (tabela 2), pri čemer je to mnenje pogostejše v gospodinjstvih v najrevnejšem kvintilu (p < 0,01).
Za pike komarjev je večina sodelujočih (85,20 %) poročala o uporabi posteljnih mrež, obdelanih z insekticidi, ki so jih večinoma prejeli med nacionalno razdelitvijo 2017.V 90,99 % gospodinjstev naj bi odrasli in otroci spali pod mrežami proti komarjem, obdelanimi z insekticidi.Pogostost uporabe posteljnih mrež, obdelanih z insekticidi, v gospodinjstvih je bila nad 70 % v vseh vaseh, razen v vasi Gessigye, kjer je le 40 % gospodinjstev poročalo o uporabi posteljnih mrež, obdelanih z insekticidi.Povprečno število z insekticidom tretiranih posteljnih mrež v lasti gospodinjstva je bilo značilno in pozitivno povezano z velikostjo gospodinjstva (Pearsonov korelacijski koeficient r = 0,41, p < 0,0001).Naši rezultati so tudi pokazali, da je večja verjetnost, da bodo gospodinjstva z otroki, mlajšimi od 1 leta, doma uporabljala posteljne mreže, tretirane z insekticidom, v primerjavi z gospodinjstvi brez otrok ali s starejšimi otroki (razmerje obetov (OR) = 2,08, 95 % IZ: 1,25–3,47 ).
Poleg uporabe posteljnih mrež, obdelanih z insekticidi, so kmete vprašali tudi o drugih metodah zatiranja komarjev v njihovih domovih in na kmetijskih proizvodih, ki se uporabljajo za zatiranje škodljivcev na pridelkih.Samo 36,24 % udeležencev je omenilo škropljenje pesticidov v svojih domovih (pomembna in pozitivna korelacija s SES p < 0,0001).Kemične sestavine, o katerih so poročali, so bile devetih trgovskih znamk in so bile večinoma dobavljene lokalnim trgom in nekaterim trgovcem na drobno v obliki zaplinjevalnih tuljav (16,10 %) in insekticidnih razpršil (83,90 %).Sposobnost kmetov, da poimenujejo imena pesticidov, s katerimi so škropili svoje hiše, se je povečevala z njihovo stopnjo izobrazbe (12,43 %; p < 0,05).Uporabljeni agrokemični proizvodi so bili prvotno kupljeni v kanistrih in pred uporabo razredčeni v škropilnicah, pri čemer je bil največji delež običajno namenjen pridelkom (78,84 %) (tabela 2).V vasi Amangbeu je najnižji delež kmetov, ki uporabljajo pesticide v svojih domovih (0,93 %) in pridelkih (16,67 %).
Največje število insekticidnih izdelkov (razpršil ali tuljav), zahtevanih na gospodinjstvo, je bilo 3, SES pa je bil v pozitivni korelaciji s številom uporabljenih izdelkov (Fisherjev natančen test p < 0,0001, vendar je bilo v nekaterih primerih ugotovljeno, da ti izdelki vsebujejo isto);učinkovine pod različnimi trgovskimi imeni.Tabela 2 prikazuje tedensko pogostost uporabe pesticidov med kmeti glede na njihov socialno-ekonomski status.
Piretroidi so najbolj zastopana družina kemikalij v gospodinjskih (48,74 %) in kmetijskih (54,74 %) insekticidnih škropivih.Izdelki so izdelani iz vsakega pesticida ali v kombinaciji z drugimi pesticidi.Običajne kombinacije gospodinjskih insekticidov so karbamati, organofosfati in piretroidi, med kmetijskimi insekticidi pa so pogosti neonikotinoidi in piretroidi (Priloga 5).Slika 2 prikazuje delež različnih družin pesticidov, ki jih uporabljajo kmetje, ki so vsi razvrščeni v razred II (zmerna nevarnost) ali razred III (rahla nevarnost) v skladu s klasifikacijo pesticidov Svetovne zdravstvene organizacije [44].V nekem trenutku se je izkazalo, da država uporablja insekticid deltametrin, namenjen za kmetijske namene.
Kar zadeva učinkovine, sta propoxur in deltametrin najpogostejša izdelka, ki se uporabljata doma in na terenu.Dodatna datoteka 5 vsebuje podrobne informacije o kemičnih izdelkih, ki jih kmetje uporabljajo doma in na svojih pridelkih.
Kmetje so omenili druge metode zatiranja komarjev, vključno s pahljačami listov (pêpê v lokalnem jeziku opatije), sežiganjem listja, čiščenjem območja, odstranjevanjem stoječe vode, uporabo repelentov proti komarjem ali preprosto uporabo rjuh za odganjanje komarjev.
Dejavniki, povezani z znanjem kmetov o malariji in škropljenju z insekticidi v zaprtih prostorih (logistična regresijska analiza).
Podatki so pokazali pomembno povezavo med uporabo insekticidov v gospodinjstvu in petimi napovedovalci: stopnjo izobrazbe, SES, poznavanje komarjev kot glavnega povzročitelja malarije, uporabo ITN in uporabo agrokemičnih insekticidov.Slika 3 prikazuje različne OR za vsako napovedno spremenljivko.Če so bili razvrščeni po vaseh, so vsi napovedovalci pokazali pozitivno povezavo z uporabo insekticidnih razpršil v gospodinjstvih (razen znanja o glavnih vzrokih malarije, ki je bilo obratno povezano z uporabo insekticidov (OR = 0,07, 95 % IZ: 0,03, 0,13). )) (slika 3).Med temi pozitivnimi napovedovalci je zanimiva uporaba pesticidov v kmetijstvu.Kmetje, ki so uporabljali pesticide na pridelkih, so imeli 188 % večjo verjetnost, da bodo pesticide uporabljali doma (95 % IZ: 1,12, 8,26).Vendar je bilo manj verjetno, da bodo gospodinjstva z višjo stopnjo znanja o prenosu malarije doma uporabljala pesticide.Ljudje z višjo stopnjo izobrazbe so bolj verjetno vedeli, da so komarji glavni vzrok malarije (OR = 2,04; 95 % IZ: 1,35, 3,10), vendar ni bilo statistične povezave z visokim SES (OR = 1,51; 95 % IZ). : 0,93, 2,46).
Po besedah nosilke gospodinjstva je populacija komarjev največja v deževnem obdobju, ponoči pa je največ pikov komarjev (85,79 %).Ko so kmete vprašali o njihovem mnenju o vplivu škropljenja z insekticidi na populacije komarjev, ki prenašajo malarijo, jih je 86,59 % potrdilo, da se zdi, da komarji razvijajo odpornost na insekticide.Nezmožnost uporabe ustreznih kemičnih izdelkov zaradi njihove nedostopnosti velja za glavni razlog za neučinkovitost ali napačno uporabo izdelkov, ki veljajo za druge odločilne dejavnike.Zlasti slednje je bilo povezano z nižjim izobrazbenim statusom (p < 0,01), tudi če smo upoštevali SES (p < 0,0001).Le 12,41 % anketirancev meni, da je odpornost proti komarjem eden od možnih vzrokov za odpornost proti insekticidom.
Obstaja pozitivna korelacija med pogostostjo uporabe insekticidov doma in zaznavanjem odpornosti komarjev na insekticide (p < 0,0001): poročila o odpornosti komarjev na insekticide so večinoma temeljila na uporabi insekticidov doma s strani kmetov 3- do 4-krat na dan. teden (90,34 %) .Poleg pogostosti je bila tudi količina uporabljenih pesticidov pozitivno povezana z zaznavanjem odpornosti kmetov na pesticide (p < 0,0001).
Ta študija se je osredotočila na dojemanje kmetov glede malarije in uporabe pesticidov.Naši rezultati kažejo, da imata izobrazba in socialno-ekonomski status ključno vlogo pri vedenjskih navadah in znanju o malariji.Čeprav je večina nosilcev gospodinjstev obiskovala osnovno šolo, je tako kot drugod delež neizobraženih kmetov precejšen [35, 45].Ta pojav je mogoče razložiti z dejstvom, da tudi če se mnogi kmetje začnejo izobraževati, jih mora večina opustiti šolanje, da lahko preživijo svoje družine s kmetijskimi dejavnostmi [26].Namesto tega ta pojav poudarja, da je odnos med socialno-ekonomskim statusom in izobrazbo ključnega pomena za razlago razmerja med socialno-ekonomskim statusom in sposobnostjo ukrepanja na podlagi informacij.
V številnih regijah, endemičnih za malarijo, so udeleženci seznanjeni z vzroki in simptomi malarije [33,46,47,48,49].Splošno sprejeto je, da so otroci dovzetni za malarijo [31, 34].To prepoznavanje je lahko povezano z dovzetnostjo otrok in resnostjo simptomov malarije [50, 51].
Udeleženci so poročali, da so v povprečju porabili 30.000 dolarjev, brez prevoza in drugih dejavnikov.
Primerjava socialno-ekonomskega statusa kmetov pokaže, da kmetje z najnižjim socialno-ekonomskim statusom porabijo več denarja kot najbogatejši kmetje.To je lahko zato, ker gospodinjstva z najnižjim socialno-ekonomskim statusom menijo, da so stroški višji (zaradi njihove večje teže v skupnih financah gospodinjstva) ali zaradi povezanih koristi zaposlitve v javnem in zasebnem sektorju (kot velja za bogatejša gospodinjstva).): Zaradi razpoložljivosti zdravstvenega zavarovanja so lahko sredstva za zdravljenje malarije (glede na skupne stroške) bistveno nižja od stroškov za gospodinjstva, ki nimajo koristi od zavarovanja [52].Pravzaprav so poročali, da so najbogatejša gospodinjstva večinoma uporabljala biomedicinska zdravljenja v primerjavi z najrevnejšimi gospodinjstvi.
Čeprav večina kmetov meni, da so komarji glavni povzročitelj malarije, jih le manjšina uporablja pesticide (s škropljenjem in zaplinjevanjem) v svojih domovih, podobno kot v Kamerunu in Ekvatorialni Gvineji [48, 53].Pomanjkanje skrbi za komarje v primerjavi s škodljivci pridelkov je posledica ekonomske vrednosti pridelkov.Da bi omejili stroške, imajo prednost nizkocenovne metode, kot je sežiganje listja doma ali preprosto ročno odganjanje komarjev.Zaznana toksičnost je lahko tudi dejavnik: vonj nekaterih kemičnih izdelkov in nelagodje po uporabi povzročata, da se nekateri uporabniki izogibajo njihovi uporabi [54].K nizki uporabi insekticidov proti komarjem prispeva tudi visoka poraba insekticidov v gospodinjstvih (85,20 % gospodinjstev je poročalo, da jih uporablja).Prisotnost posteljnih mrež, obdelanih z insekticidi, v gospodinjstvu je prav tako močno povezana s prisotnostjo otrok, mlajših od 1 leta, verjetno zaradi podpore v predporodni ambulanti za nosečnice, ki med predporodnimi pregledi prejemajo posteljne mreže, obdelane z insekticidi [6].
Piretroidi so glavni insekticidi, ki se uporabljajo v posteljnih mrežah, obdelanih z insekticidi [55], kmetje pa jih uporabljajo za zatiranje škodljivcev in komarjev, kar vzbuja zaskrbljenost glede porasta odpornosti proti insekticidom [55, 56, 57, 58, 59].Ta scenarij lahko pojasni zmanjšano občutljivost komarjev na insekticide, ki so jo opazili kmetje.
Višji socialno-ekonomski status ni bil povezan z boljšim poznavanjem malarije in komarjev kot njenega povzročitelja.V nasprotju s prejšnjimi ugotovitvami Ouattare in sodelavcev iz leta 2011 so premožnejši ljudje ponavadi bolje sposobni prepoznati vzroke malarije, ker imajo enostaven dostop do informacij prek televizije in radia [35].Naša analiza kaže, da stopnja višje izobrazbe napoveduje boljše razumevanje malarije.Ta ugotovitev potrjuje, da izobraževanje ostaja ključni element znanja kmetov o malariji.Razlog, da ima socialno-ekonomski status manjši vpliv, je, da si vasi pogosto delijo televizijo in radio.Vendar je treba pri uporabi znanja o domačih strategijah za preprečevanje malarije upoštevati socialno-ekonomski status.
Višji socialno-ekonomski status in višja stopnja izobrazbe sta bila pozitivno povezana z uporabo pesticidov v gospodinjstvu (sprej ali pršilo).Presenetljivo je sposobnost kmetov, da prepoznajo komarje kot glavnega povzročitelja malarije, negativno vplivala na model.Ta napovedovalec je bil pozitivno povezan z uporabo pesticidov, če je bil razvrščen po celotni populaciji, vendar negativno povezan z uporabo pesticidov, če je bil razvrščen po vaseh.Ta rezultat dokazuje pomembnost vpliva kanibalizma na človeško vedenje in potrebo po vključitvi naključnih učinkov v analizo.Naša študija prvič kaže, da bodo kmetje z izkušnjami z uporabo pesticidov v kmetijstvu pogosteje kot drugi uporabljali razpršila s pesticidi in tuljave kot notranje strategije za nadzor malarije.
V skladu s prejšnjimi študijami o vplivu socialno-ekonomskega statusa na odnos kmetov do pesticidov [16, 60, 61, 62, 63] so premožnejša gospodinjstva poročala o večji variabilnosti in pogostosti uporabe pesticidov.Anketiranci so menili, da je razprševanje velikih količin insekticida najboljši način za preprečevanje razvoja odpornosti komarjev, kar je skladno s pomisleki, izraženimi drugje [64].Tako imajo domači izdelki, ki jih uporabljajo kmetje, enako kemijsko sestavo pod različnimi komercialnimi imeni, kar pomeni, da bi morali kmetje dati prednost tehničnemu poznavanju izdelka in njegovih učinkovin.Pozornost je treba nameniti tudi ozaveščenosti trgovcev na drobno, saj so ena glavnih referenčnih točk za kupce pesticidov [17, 24, 65, 66, 67].
Da bi imeli pozitiven vpliv na uporabo pesticidov v podeželskih skupnostih, bi se morale politike in intervencije osredotočiti na izboljšanje komunikacijskih strategij, ob upoštevanju izobrazbene ravni in vedenjskih praks v kontekstu kulturnega in okoljskega prilagajanja ter zagotavljanja varnih pesticidov.Ljudje bodo kupovali na podlagi stroškov (koliko si lahko privoščijo) in kakovosti izdelka.Ko bo kakovost na voljo po dostopni ceni, se pričakuje, da se bo povpraševanje po spremembi vedenja pri nakupu dobrih izdelkov znatno povečalo.Izobraževanje kmetov o zamenjavi pesticidov, da bi prekinili verige odpornosti proti insekticidom, pri čemer je jasno, da zamenjava ne pomeni spremembe blagovne znamke izdelka;(ker različne znamke vsebujejo isto učinkovino), temveč razlike v učinkovinah.To izobraževanje je mogoče podpreti tudi z boljšim označevanjem izdelkov s preprostimi, jasnimi predstavitvami.
Ker podeželski kmetje v provinci Abbotville na veliko uporabljajo pesticide, se zdi razumevanje vrzeli v znanju in odnosa kmetov do uporabe pesticidov v okolju predpogoj za razvoj uspešnih programov ozaveščanja.Naša študija potrjuje, da izobraževanje ostaja glavni dejavnik pravilne uporabe pesticidov in znanja o malariji.Družinski socialno-ekonomski status je prav tako veljal za pomembno orodje, ki ga je treba upoštevati.Poleg socialno-ekonomskega statusa in izobrazbene ravni glave gospodinjstva na odnos kmetov do uporabe insekticidov vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so znanje o malariji, uporaba insekticidov za zatiranje škodljivcev in zaznavanje odpornosti komarjev na insekticide.
Metode, odvisne od anketirancev, kot so vprašalniki, so podvržene pristranskosti priklica in družbene zaželenosti.Razmeroma preprosto je uporabiti značilnosti gospodinjstva za oceno socialno-ekonomskega statusa, čeprav so te mere lahko specifične za čas in geografski kontekst, v katerem so bile razvite, in morda ne odražajo enotno sodobne realnosti posebnih predmetov kulturne vrednosti, kar oteži primerjave med študijami .Dejansko lahko pride do znatnih sprememb v lastništvu gospodinjstev nad komponentami indeksa, ki ne bodo nujno privedle do zmanjšanja materialne revščine.
Nekateri kmetje se ne spomnijo imen pesticidov, zato je količina pesticidov, ki jih kmetje uporabljajo, morda podcenjena ali precenjena.Naša študija ni upoštevala odnosa kmetov do škropljenja s pesticidi in njihovega dojemanja posledic svojih dejanj na njihovo zdravje in okolje.Tudi trgovci na drobno niso bili vključeni v raziskavo.Obe točki bi lahko raziskali v prihodnjih študijah.
Podatkovni nizi, uporabljeni in/ali analizirani med trenutno študijo, so na razumno zahtevo na voljo pri ustreznem avtorju.
mednarodna poslovna organizacija.Mednarodna organizacija za kakav – Leto kakava 2019/20.2020. Glej https://www.icco.org/aug-2020-quarterly-bulletin-of-cocoa-statistics/.
FAO.Namakanje za prilagajanje podnebnim spremembam (AICCA).2020. Glej https://www.fao.org/in-action/aicca/country-activities/cote-divoire/background/en/.
Sangare A, Coffey E, Acamo F, Fall California.Poročilo o stanju nacionalnih rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo.Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slonokoščene obale.Drugo nacionalno poročilo 2009 65.
Kouame N, N'Guessan F, N'Guessan H, N'Guessan P, Tano Y. Sezonske spremembe v populaciji kakava v regiji Indija-Jouablin v Slonokoščeni obali.Journal of Applied Biological Sciences.2015;83:7595.https://doi.org/10.4314/jab.v83i1.2.
Fan Li, Niu Hua, Yang Xiao, Qin Wen, Bento SPM, Ritsema SJ et al.Dejavniki, ki vplivajo na vedenje kmetov pri uporabi pesticidov: ugotovitve terenske študije na severu Kitajske.Splošno znanstveno okolje.2015; 537: 360–8.https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2015.07.150.
WHO.Pregled svetovnega poročila o malariji 2019. 2019. https://www.who.int/news-room/feature-stories/detail/world-malaria-report-2019.
Gnankine O, Bassole IHN, Chandre F, Glito I, Akogbeto M, Dabire RK.et al.Odpornost na insekticide pri belih mušicah Bemisia tabaci (Homoptera: Aleyrodidae) in Anopheles gambiae (Diptera: Culicidae) lahko ogrozi trajnost strategij nadzora prenašalcev malarije v Zahodni Afriki.Acta Trop.2013; 128: 7-17.https://doi.org/10.1016/j.actatropica.2013.06.004.
Bass S, Puinian AM, Zimmer KT, Denholm I, Field LM, Foster SP.et al.Razvoj odpornosti breskove krompirjeve listne uši Myzus persicae na insekticide.Biokemija žuželk.Molekularna biologija.2014; 51: 41-51.https://doi.org/10.1016/j.ibmb.2014.05.003.
Djegbe I, Missihun AA, Djuaka R, Akogbeto M. Dinamika populacije in odpornost proti insekticidom Anopheles gambiae pri pridelavi namakanega riža v južnem Beninu.Journal of Applied Biological Sciences.2017; 111: 10934–43.http://dx.doi.org/104314/jab.v111i1.10.
Čas objave: 28. aprila 2024