Nedavno zmanjšanje bremena malarije v Slonokoščeni obali je v veliki meri posledica uporabe dolgotrajnih insekticidnih mrež (LIN). Vendar pa ta napredek ogrožajo odpornost na insekticide, vedenjske spremembe v populacijah Anopheles gambiae in preostali prenos malarije, zaradi česar so potrebna dodatna orodja. Zato je bil cilj te študije oceniti učinkovitost kombinirane uporabe LLIN in Bacillus thuringiensis (Bti) ter jo primerjati z LLIN.
Študija je bila izvedena od marca 2019 do februarja 2020 v dveh študijskih vejah (veja LLIN + Bti in veja samo LLIN) v zdravstveni regiji Korhogo v severni Slonokoščeni obali. V skupini LLIN + Bti so bila habitata ličink vrste Anopheles tretirana z Bti vsaka dva tedna poleg LLIN. Ličinke in odrasli komarji so bili zbrani in morfološko identificirani glede na rod in vrsto z uporabo standardnih metod. Članica Ann. Gambijski kompleks je bil določen s tehnologijo verižne reakcije s polimerazo. Okužba s Plasmodium An. Ocenjena je bila tudi incidenca malarije v Gambiji in pri lokalnem prebivalstvu.
Na splošno je bila gostota ličink vrste Anopheles spp. v skupini LLIN + Bti nižja v primerjavi s skupino, ki je prejemala samo LLIN: 0,61 [95 % IZ 0,41–0,81] ličink/potop (l/potop) 3,97 [95 % IZ 3,56–4,38] l/potop (RR = 6,50; 95 % IZ 5,81–7,29 P < 0,001). Skupna hitrost ugriza vrste An. Incidenca ugrizov S. gambiae je bila 0,59 [95 % IZ 0,43–0,75] na osebo/noč v skupini, ki je prejemala samo LLIN + Bti, v primerjavi z 2,97 [95 % IZ 2,02–3,93] ugrizov na osebo/noč v skupini, ki je prejemala samo LLIN (P < 0,001). Anopheles gambiae sl je primarno identificiran kot komar iz družine Anopheles. Anopheles gambiae (ss) (95,1 %; n = 293), sledi mu Anopheles gambiae (4,9 %; n = 15). Indeks človeške krvi na preučevanem območju je bil 80,5 % (n = 389). EIR za skupino LLIN + Bti je bil 1,36 okuženih ugrizov na osebo na leto (ib/p/y), medtem ko je bil EIR za skupino samo LLIN 47,71 ib/p/y. Incidenca malarije se je v skupini LLIN + Bti močno zmanjšala z 291,8 ‰ (n = 765) na 111,4 ‰ (n = 292) (P < 0,001).
Kombinacija LLIN in Bti je znatno zmanjšala pojavnost malarije. Kombinacija LLIN in Bti je lahko obetaven integriran pristop za učinkovit nadzor nad An. Gambija je prosta malarije.
Kljub napredku pri nadzoru malarije v zadnjih nekaj desetletjih ostaja breme malarije velik problem v podsaharski Afriki [1]. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je nedavno poročala, da je bilo leta 2023 po vsem svetu 249 milijonov primerov malarije in približno 608.000 smrti zaradi malarije [2]. Afriška regija WHO predstavlja 95 % primerov malarije in 96 % smrti zaradi malarije na svetu, najbolj prizadete pa so nosečnice in otroci, mlajši od 5 let [2, 3].
Dolgotrajne insekticidne mreže (LLIN) in škropljenje z ostanki v zaprtih prostorih (IRS) so igrali ključno vlogo pri zmanjševanju bremena malarije v Afriki [4]. Širitev teh orodij za zatiranje prenašalcev malarije je med letoma 2000 in 2015 zmanjšala pojavnost malarije za 37 % in umrljivost za 60 % [5]. Vendar pa so se trendi, opaženi od leta 2015, zaskrbljujoče ustavili ali celo pospešili, pri čemer je število smrtnih primerov zaradi malarije ostalo nesprejemljivo visoko, zlasti v podsaharski Afriki [3]. Več študij je ugotovilo, da sta pojav in širjenje odpornosti med glavnimi prenašalci malarije Anopheles na insekticide, ki se uporabljajo v javnem zdravstvu, ovira za prihodnjo učinkovitost LLIN in IRS [6,7,8]. Poleg tega so spremembe v vedenju prenašalcev na prostem in zgodaj ponoči odgovorne za prenos ostankov malarije in so vse bolj zaskrbljujoče [9, 10]. Omejitve LLIN in IRS pri nadzoru prenašalcev, odgovornih za prenos ostankov, so glavna omejitev trenutnih prizadevanj za izkoreninjenje malarije [11]. Poleg tega je vztrajnost malarije pojasnjena s podnebnimi razmerami in človeškimi dejavnostmi, ki prispevajo k ustvarjanju habitata za ličinke [12].
Upravljanje virov ličink (LSM) je pristop k zatiranju vektorjev, ki temelji na mestih razmnoževanja in si prizadeva zmanjšati število mest razmnoževanja ter število ličink in bub komarjev, ki se v njih nahajajo [13]. LSM je bil v več študijah priporočen kot dodatna integrirana strategija za zatiranje vektorjev malarije [14, 15]. Pravzaprav učinkovitost LSM zagotavlja dvojno korist proti pikom vrst vektorjev malarije, tako v zaprtih prostorih kot na prostem [4]. Poleg tega lahko zatiranje vektorjev z LSM na osnovi larvicidov, kot je Bacillus thuringiensis israelensis (Bti), razširi nabor možnosti zatiranja malarije. Zgodovinsko gledano je LSM igral ključno vlogo pri uspešnem zatiranju malarije v Združenih državah Amerike, Braziliji, Egiptu, Alžiriji, Libiji, Maroku, Tuniziji in Zambiji [16, 17, 18]. Čeprav je LSM igral pomembno vlogo pri integriranem zatiranju škodljivcev v nekaterih državah, ki so izkoreninile malarijo, LSM ni bil široko vključen v politike in prakse zatiranja vektorjev malarije v Afriki in se uporablja le v programih zatiranja vektorjev v nekaterih podsaharskih državah. države [14,15,16,17,18,19]. Eden od razlogov za to je razširjeno prepričanje, da je razmnoževalnih mest preveč in jih je težko najti, zaradi česar je izvajanje LSM zelo drago [4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 13, 14]. Zato Svetovna zdravstvena organizacija že desetletja priporoča, da se sredstva, mobilizirana za nadzor prenašalcev malarije, osredotočijo na LLIN in IRS [20, 21]. Šele leta 2012 je Svetovna zdravstvena organizacija priporočila vključitev LSM, zlasti intervencij Bti, kot dopolnilo k LLIN in IRS v nekaterih okoljih v podsaharski Afriki [20]. Odkar je SZO podala to priporočilo, je bilo izvedenih več pilotnih študij o izvedljivosti, učinkovitosti in stroških biolarvicidov v podsaharski Afriki, ki so pokazale učinkovitost LSM pri zmanjševanju gostote komarjev Anopheles in učinkovitosti prenosa malarije v smislu [22, 23]. . , 24].
Slonokoščena obala je med 15 državami z največjim bremenom malarije na svetu [25]. Razširjenost malarije v Slonokoščeni obali predstavlja 3,0 % svetovnega bremena malarije, ocenjena incidenca in število primerov pa se gibljeta od 300 do več kot 500 na 1000 prebivalcev [25]. Kljub dolgemu sušnemu obdobju od novembra do maja se malarija širi skozi vse leto v severni savani države [26]. Prenos malarije v tej regiji je povezan s prisotnostjo velikega števila asimptomatskih nosilcev Plasmodium falciparum [27]. V tej regiji je najpogostejši prenašalec malarije Anopheles gambiae (SL). Lokalna varnost. Komarji Anopheles gambiae so sestavljeni predvsem iz Anopheles gambiae (SS), ki je zelo odporen na insekticide in zato predstavlja veliko tveganje za prenos rezidualne malarije [26]. Uporaba LLIN ima lahko omejen vpliv na zmanjšanje prenosa malarije zaradi odpornosti lokalnih prenašalcev na insekticide in zato ostaja področje velike zaskrbljenosti. Pilotne študije z uporabo Bti ali LLIN so pokazale učinkovitost pri zmanjševanju gostote prenašalcev komarjev v severni Slonokoščeni obali. Vendar pa nobena predhodna študija ni ocenila učinka ponavljajočih se aplikacij Bti v kombinaciji z LLIN na prenos malarije in pojavnost malarije v tej regiji. Zato je bil cilj te študije oceniti učinek kombinirane uporabe LLIN in Bti na prenos malarije s primerjavo skupine LLIN + Bti s skupino, ki je prejemala samo LLIN, v štirih vaseh v severni regiji Slonokoščene obale. Postavljena je bila hipoteza, da bi uvedba LSM na osnovi Bti poleg LLIN dodala vrednost z nadaljnjim zmanjšanjem gostote malarijskih komarjev v primerjavi s samo LLIN. Ta integriran pristop, ki cilja na nezrele komarje Anopheles, ki prenašajo Bti, in odrasle komarje Anopheles, ki prenašajo LLIN, bi lahko bil ključnega pomena za zmanjšanje prenosa malarije na območjih z visoko endemijo malarije, kot so vasi v severni Slonokoščeni obali. Zato lahko rezultati te študije pomagajo pri odločitvi, ali naj se LSM vključi v nacionalne programe za nadzor prenašalcev malarije (NMCP) v endemičnih podsaharskih državah.
Sedanja študija je bila izvedena v štirih vaseh departmaja Napieldougou (znanega tudi kot Napier) v sanitarni coni Korhogo na severu Slonokoščene obale (slika 1). Preučevane vasi: Kakologo (9° 14′ 2″ S, 5° 35′ 22″ V), Kolekakha (9° 17′ 24″ S, 5° 31′ 00″ V), Lofinekaha (9° 17′ 31″) (5° 36′ 24″ S) in Nambatiurkaha (9° 18′ 36″ S, 5° 31′ 22″ V). Prebivalstvo Napierledougouja je bilo leta 2021 ocenjeno na 31.000 prebivalcev, provinca pa je sestavljena iz 53 vasi z dvema zdravstvenima centroma [28]. V provinci Napyeledougou, kjer je malarija glavni vzrok za zdravniške obiske, hospitalizacije in umrljivost, se za nadzor prenašalcev Anopheles uporablja samo LLIN [29]. Vse štiri vasi v obeh študijskih skupinah oskrbuje isti zdravstveni center, katerega klinične evidence primerov malarije so bile pregledane v tej študiji.
Zemljevid Slonokoščene obale s prikazom območja raziskave. (Vir zemljevida in programska oprema: podatki GADM in ArcMap 10.6.1. Dolgotrajna insekticidna mreža LLIN, Bti Bacillus thuringiensis israelensis)
Razširjenost malarije med ciljno populacijo zdravstvenega centra Napier je dosegla 82,0 % (2038 primerov) (podatki pred BTI). V vseh štirih vaseh gospodinjstva uporabljajo samo PermaNet® 2.0 LLIN, ki ga je leta 2017 distribuiral Ivorski NMCP, s pokritostjo >80 % [25, 26, 27, 28, 30]. Vasi spadajo v regijo Korhogo, ki služi kot opazovalnica Nacionalnega vojaškega sveta Slonokoščene obale in je dostopna vse leto. Vsaka od štirih vasi ima vsaj 100 gospodinjstev in približno enako število prebivalcev, po zdravstvenem registru (delovnem dokumentu Ministrstva za zdravje Slonokoščene obale) pa je vsako leto zabeleženih več primerov malarije. Malarijo povzroča predvsem Plasmodium falciparum (P. falciparum), na ljudi pa jo prenaša Plasmodium. Gambiae v regiji prenašata tudi komarja Anopheles in Anopheles nili [28]. Lokalni kompleks An. Vrsta gambiae je sestavljena predvsem iz komarjev Anopheles. Vrsta gambiae ss ima visoko frekvenco mutacij kdr (frekvenčno območje: 90,70–100 %) in zmerno frekvenco alelov ace-1 (frekvenčno območje: 55,56–95 %) [29].
Povprečna letna količina padavin in temperatura se gibljeta od 1200 do 1400 mm oziroma od 21 do 35 °C, relativna vlažnost (RH) pa je ocenjena na 58 %. To območje študije ima sudansko podnebje s 6-mesečno sušno sezono (od novembra do aprila) in 6-mesečno vlažno sezono (od maja do oktobra). Regija doživlja nekatere učinke podnebnih sprememb, kot sta izguba vegetacije in daljša sušna sezona, za katero je značilno izsuševanje vodnih teles (nižine, riževa polja, ribniki, luže), ki lahko služijo kot habitat za ličinke komarjev Anopheles. Komarji[26].
Študija je bila izvedena v skupini LLIN + Bti, ki jo predstavljata vasi Kakologo in Nambatiurkaha, ter v skupini samo LLIN, ki jo predstavljata vasi Kolekaha in Lofinekaha. V obdobju te študije so ljudje v vseh teh vaseh uporabljali samo PermaNet® 2.0 LLIN.
Učinkovitost LLIN (PermaNet 2.0) v kombinaciji z Bti proti komarjem Anopheles in prenosu malarije je bila ocenjena v randomizirani kontrolirani študiji (RCT) z dvema študijskima krakoma: skupino LLIN + Bti (zdravilna skupina) in skupino, ki je prejemala samo LLIN (kontrolna skupina). Rokave LLIN + Bti predstavljata Kakologo in Nambatiourkaha, medtem ko sta bila Kolékaha in Lofinékaha zasnovana samo kot ramena z LLIN. V vseh štirih vaseh lokalni prebivalci uporabljajo LLIN PermaNet® 2.0, ki ga je leta 2017 prejel od NMCP Slonokoščene obale. Domneva se, da so pogoji za uporabo PermaNet® 2.0 v različnih vaseh enaki, ker so mrežo prejele na enak način. V skupini LLIN + Bti so bila habitati ličink Anopheles tretirani z Bti vsaka dva tedna poleg LLIN, ki ga prebivalstvo že uporablja. Ličinke v vaseh in v radiju 2 km od središča vsake vasi so bile tretirane v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in NMCP Slonokoščene obale [31]. Nasprotno pa skupina, ki je prejemala samo LLIN, v obdobju študije ni prejela larvicidnega Bti zdravljenja.
Uporabljena je bila v vodi disperzibilna granulirana oblika Bti (Vectobac WG, 37,4 % mas.; številka serije 88–916-PG; 3000 mednarodnih enot toksičnosti ie/mg; Valent BioScience Corp, ZDA) v odmerku 0,5 mg/l. Uporabljena je bila 16-litrska nahrbtna škropilnica in brizgalna pištola iz steklenih vlaken z ročajem in nastavljivo šobo s pretokom 52 ml na sekundo (3,1 l/min). Za pripravo razpršilnika, ki vsebuje 10 l vode, je količina Bti, razredčenega v suspenziji, 0,5 mg/l × 10 L = 5 mg. Na primer, za območje s projektiranim pretokom vode 10 l, pri uporabi 10-litrske škropilnice za obdelavo volumna vode, je količina Bti, ki jo je treba razredčiti, 0,5 mg/l × 20 L = 10 mg. 10 mg Bti je bilo izmerjenih na terenu z uporabo elektronske tehtnice. Z lopatico pripravite gnojevko tako, da to količino Bti zmešate v 10-litrski graduirani vedri. Ta odmerek je bil izbran po terenskih poskusih učinkovitosti Bti proti različnim stadijem vrst Anopheles spp. in Culex spp. v naravnih pogojih na območju, ki je sicer drugačno, a podobno območju sodobnih raziskav [32]. Stopnja nanašanja suspenzije larvicida in trajanje nanašanja za vsako gnezdišče sta bila izračunana na podlagi ocenjene količine vode na gnezdišču [33]. Bti nanesite z umerjeno ročno škropilnico. Razpršilniki so umerjeni in preizkušeni med posameznimi vajami in na različnih območjih, da se zagotovi dovajanje pravilne količine Bti.
Da bi ugotovili najboljši čas za tretiranje gnezdišč ličink, je ekipa opredelila škropljenje skozi okno. Okno škropljenja je obdobje, v katerem se izdelek nanaša za doseganje optimalne učinkovitosti: v tej študiji se je okno škropljenja gibalo od 12 ur do 2 tednov, odvisno od obstojnosti Bti. Očitno je za absorpcijo Bti s strani ličink na gnezdišču potrebno obdobje od 7.00 do 18.00. Na ta način se je mogoče izogniti obdobjem močnega deževja, ko dež pomeni prekinitev škropljenja in ponovni začetek naslednji dan, če vreme dopušča. Datumi škropljenja ter natančni datumi in ure so odvisni od opazovanih vremenskih razmer. Za kalibracijo nahrbtnih škropilnic za želeno količino nanašanja Bti je vsak tehnik usposobljen za vizualni pregled in nastavitev šobe škropilnice ter vzdrževanje tlaka. Kalibracija se zaključi s preverjanjem, ali je pravilna količina tretiranja Bti enakomerno nanesena na enoto površine. Habitat ličink tretirajte vsaka dva tedna. Larvicidne dejavnosti se izvajajo s podporo štirih izkušenih in dobro usposobljenih strokovnjakov. Larvicidne dejavnosti in udeležence nadzorujejo izkušeni nadzorniki. Larvicidno tretiranje se je začelo marca 2019 v sušnem obdobju. Pravzaprav je prejšnja študija pokazala, da je sušno obdobje najprimernejše obdobje za larvicidno zdravljenje zaradi stabilnosti razmnoževališč in zmanjšanja njihove številčnosti [27]. Pričakuje se, da bo nadzor ličink v sušnem obdobju preprečil privabljanje komarjev v vlažnem obdobju. Dva (02) kilograma Bti, ki staneta 99,29 USD, omogočata študijski skupini, ki je prejela zdravljenje, da pokrije vsa območja. V skupini LLIN+Bti je larvicidno zdravljenje trajalo celo leto, od marca 2019 do februarja 2020. V skupini LLIN + Bti se je skupno zgodilo 22 primerov larvicidnega zdravljenja.
Potencialne neželene učinke (kot so srbenje, omotica ali izcedek iz nosu) so spremljali z individualnimi anketami med uporabniki nebulatorjev biolarvicidov Bti in stanovalci gospodinjstev, ki so sodelovali v skupini LIN + Bti.
Za oceno odstotka uporabe LLIN med prebivalstvom je bila izvedena anketa gospodinjstev med 400 gospodinjstvi (200 gospodinjstev na študijsko skupino). Pri anketiranju gospodinjstev se uporablja metoda kvantitativnega vprašalnika. Razširjenost uporabe LLIN je bila razdeljena v tri starostne skupine: 15 let. Vprašalnik je bil izpolnjen in razložen v lokalnem jeziku senoufo glavi gospodinjstva ali drugi odrasli osebi, starejši od 18 let.
Najmanjša velikost anketiranega gospodinjstva je bila izračunana z uporabo formule, ki sta jo opisala Vaughan in Morrow [34].
n je velikost vzorca, e je meja napake, t je varnostni faktor, izpeljan iz stopnje zaupanja, p pa je delež staršev v populaciji z dano lastnostjo. Vsak element ulomka ima konsistentno vrednost, zato je (t) = 1,96; Najmanjša velikost gospodinjstva v tej situaciji v anketi je bila 384 gospodinjstev.
Pred trenutnim poskusom so bili identificirani, vzorčeni, opisani, georeferencirani in označeni različni tipi habitatov za ličinke vrste Anopheles v skupinah LLIN+Bti in LLIN. Za merjenje velikosti gnezditvene kolonije smo uporabili meter. Gostoto ličink komarjev smo nato mesečno ocenjevali 12 mesecev na 30 naključno izbranih gnezdiščih na vas, skupno 60 gnezdišč na študijsko skupino. Na študijsko območje je bilo odvzetih 12 vzorcev ličink, kar ustreza 22 tretmajem z Bti. Namen izbire teh 30 gnezdišč na vas je bil zajeti zadostno število mest zbiranja ličink v vaseh in študijskih enotah, da bi zmanjšali pristranskost. Ličinke smo zbirali s potapljanjem z 60 ml žlico [35]. Ker so nekatere drevesnice zelo majhne in plitve, je treba uporabiti majhno vedro, ki ni standardno vedro SZO (350 ml). Z gnezdišč z obsegom 10 m je bilo opravljenih skupno 5, 10 oziroma 20 potopov. Morfološka identifikacija zbranih ličink (npr. Anopheles, Culex in Aedes) je bila izvedena neposredno na terenu [36]. Zbrane ličinke so bile razdeljene v dve kategoriji glede na razvojno stopnjo: ličinke v zgodnji fazi (1. in 2. stopnja) in ličinke v pozni fazi (3. in 4. stopnja) [37]. Ličinke so bile preštete po rodovih in v vsaki razvojni fazi. Po štetju so bile ličinke komarjev ponovno vnesene na njihova gnezdišča in dopolnjene do prvotne prostornine z izvorno vodo, dopolnjeno z deževnico.
Razmnoževanje je veljalo za pozitivno, če je bila prisotna vsaj ena ličinka ali buba katere koli vrste komarja. Gostota ličink je bila določena tako, da je bilo število ličink istega rodu deljeno s številom potopov.
Vsaka študija je trajala dva zaporedna dni, vsaka dva meseca pa so odrasli komarji bili zbrani iz 10 gospodinjstev, naključno izbranih iz vsake vasi. Med študijo je vsaka raziskovalna skupina tri zaporedne dni izvajala vzorčne ankete 20 gospodinjstev. Komarji so bili ujeti s standardnimi okenskimi pastmi (WT) in pastmi za pršenje bolhačev (PSC) [38, 39]. Najprej so bile vse hiše v vsaki vasi oštevilčene. Nato so bile štiri hiše v vsaki vasi naključno izbrane kot zbirna mesta za odrasle komarje. V vsaki naključno izbrani hiši so bili komarji zbrani iz glavne spalnice. Izbrane spalnice imajo vrata in okna ter so bile zasedene prejšnjo noč. Spalnice ostanejo zaprte pred začetkom dela in med zbiranjem komarjev, da se prepreči, da bi komarji odleteli iz sobe. V vsako okno vsake spalnice je bila nameščena WT kot vzorčna točka za komarje. Naslednji dan so bili komarji, ki so vstopili na delovno mesto iz spalnic, zbrani med 6.00 in 8.00. Komarje z delovnega območja zberite z ustnikom in jih shranite v papirnati skodelici za enkratno uporabo, pokriti s surovim kosom. Mreža proti komarjem. Komarji, ki so počivali v isti spalnici, so bili ujeti takoj po zbiranju WT z uporabo PSC na osnovi piretroidov. Po razprostiranju belih rjuh na tleh spalnice zaprite vrata in okna ter popršite z insekticidom (aktivne sestavine: 0,25 % transflutrina + 0,20 % permetrina). Približno 10 do 15 minut po škropljenju odstranite pregrinjalo iz tretirane spalnice, s pinceto poberite vse komarje, ki so pristali na belih rjuhah, in jih shranite v petrijevko, napolnjeno z vato, prepojeno z vodo. Zabeleženo je bilo tudi število ljudi, ki so prenočili v izbranih spalnicah. Zbrani komarji se hitro prenesejo v laboratorij na kraju samem za nadaljnjo obdelavo.
V laboratoriju so bili vsi zbrani komarji morfološko identificirani glede na rod in vrsto [36]. Annini jajčniki. gambiae SL z uporabo binokularnega disekcijskega mikroskopa s kapljico destilirane vode, postavljeno na stekleno stekelce [35]. Status paritete je bil ocenjen za ločevanje večrodk od nerodk na podlagi morfologije jajčnikov in sapnika ter za določitev stopnje plodnosti in fiziološke starosti [35].
Relativni indeks se določi s testiranjem vira sveže odvzete krvne moke. gambiae z encimsko vezanim imunskim testom (ELISA) z uporabo krvi ljudi, živine (govedo, ovce, koze) in piščancev gostiteljev [40]. Entomološka infestacija (EIR) je bila izračunana z uporabo An. Estimates of SL women in Gambia [41]. Poleg tega je bila okužba s Plasmodium gambiae določena z analizo glave in prsnega koša večparnih samic z uporabo metode ELISA za cirkumsporozoitni antigen (CSP ELISA) [40]. Nazadnje so tu še člani Ann. gambiae, ki so bili identificirani z analizo nog, kril in trebuha s tehniko verižne reakcije s polimerazo (PCR) [34].
Klinični podatki o malariji so bili pridobljeni iz registra kliničnih posvetovanj zdravstvenega centra Napyeledugou, ki zajema vse štiri vasi, vključene v to študijo (tj. Kakologo, Kolekaha, Lofinekaha in Nambatiurkaha). Pregled registra se je osredotočil na zapise od marca 2018 do februarja 2019 in od marca 2019 do februarja 2020. Klinični podatki od marca 2018 do februarja 2019 predstavljajo izhodiščne podatke oziroma podatke pred intervencijo Bti, medtem ko klinični podatki od marca 2019 do februarja 2020 predstavljajo podatke pred intervencijo Bti. Podatki po intervenciji Bti. Klinične informacije, starost in vas vsakega pacienta v študijskih skupinah LLIN+Bti in LLIN so bili zbrani v zdravstvenem registru. Za vsakega pacienta so bili zabeleženi podatki, kot so poreklo vasi, starost, diagnoza in patologija. V primerih, pregledanih v tej študiji, je bila malarija potrjena s hitrim diagnostičnim testom (RDT) in/ali mikroskopijo malarije po dajanju kombinirane terapije na osnovi artemizinina (ACT) s strani zdravstvenega delavca. Primeri malarije so bili razdeljeni v tri starostne skupine (tj. 15 let). Letna incidenca malarije na 1000 prebivalcev je bila ocenjena tako, da je bila prevalenca malarije na 1000 prebivalcev deljena s številom prebivalcev vasi.
Podatki, zbrani v tej študiji, so bili dvakrat vneseni v podatkovno zbirko Microsoft Excel in nato uvoženi v odprtokodno programsko opremo R [42] različice 3.6.3 za statistično analizo. Za risanje grafov se uporablja paket ggplot2. Za primerjavo gostote ličink in povprečnega števila pikov komarjev na osebo na noč med študijskimi skupinami so bili uporabljeni posplošeni linearni modeli z uporabo Poissonove regresije. Za primerjavo povprečne gostote ličink in stopnje pikov komarjev Culex in Anopheles so bile uporabljene meritve razmerja ustreznosti (RR). Gambijska regijska skupina je bila uvrščena med obe študijski skupini, pri čemer je bila skupina LLIN + Bti uporabljena kot izhodišče. Velikosti učinkov so bile izražene kot razmerja verjetnosti in 95-odstotni intervali zaupanja (95-odstotni IZ). Razmerje (RR) Poissonovega testa je bilo uporabljeno za primerjavo deležev in stopenj pojavnosti malarije pred in po intervenciji Bti v vsaki študijski skupini. Uporabljena stopnja pomembnosti je bila 5 %.
Protokol študije je odobril Nacionalni odbor za raziskovalno etiko Ministrstva za zdravje in javno zdravje Slonokoščene obale (N/Ref: 001//MSHP/CNESVS-kp), pa tudi regionalno zdravstveno okrožje in uprava Korhoga. Pred zbiranjem ličink in odraslih komarjev je bilo od udeležencev ankete gospodinjstev, lastnikov in/ali stanovalcev pridobljeno podpisano informirano soglasje. Družinski in klinični podatki so anonimni in zaupni ter so na voljo le pooblaščenim raziskovalcem.
Obiskanih je bilo skupno 1198 gnezdišč. Od teh gnezdišč, pregledanih na preučevanem območju, jih je 52,5 % (n = 629) pripadalo skupini LLIN + Bti in 47,5 % (n = 569) skupini samo LLIN (RR = 1,10 [95 % IZ 0,98–1,24], P = 0,088). Na splošno so bili lokalni habitati ličink razvrščeni v 12 tipov, med katerimi je bil največji delež habitatov ličink riževa polja (24,5 %, n = 294), sledila pa sta jim meteorna kanalizacija (21,0 %, n = 252) in lončenina (8,3). %, n = 99), rečni breg (8,2 %, n = 100), luža (7,2 %, n = 86), mlaka (7,0 %, n = 84), vaška vodna črpalka (6,8 %, n = 81), odtisi kopit (4,8 %, n = 58), močvirja (4,0 %, n = 48), vrči (5,2 %, n = 62), ribniki (1,9 %, n = 23) in vodnjaki (0,9 %, n = 11). ).
Skupno je bilo na preučevanem območju zbranih skupno 47.274 ličink komarjev, kar predstavlja 14,4 % (n = 6.796) v skupini LLIN + Bti v primerjavi s 85,6 % (n = 40.478) v skupini samo LLIN ((RR = 5,96) [95 % IZ 5,80–6,11], P ≤ 0,001). Te ličinke sestavljajo trije rodovi komarjev, prevladujoča vrsta je Anopheles (48,7 %, n = 23.041), sledijo ji Culex spp. (35,0 %, n = 16.562) in Aedes spp. (4,9 %, n = 2.340). Buke so predstavljale 11,3 % nezrelih muh (n = 5.344).
Skupna povprečna gostota ličink vrste Anopheles spp. V tej študiji je bilo število ličink na zajemalko 0,61 [95 % IZ 0,41–0,81] l/potop v skupini LLIN + Bti in 3,97 [95 % IZ 3,56–4,38] l/potop v skupini LLIN (neobvezno). datoteka 1: slika S1). Povprečna gostota vrste Anopheles spp. Skupina, ki je prejemala samo LLIN, je bila 6,5-krat večja kot skupina LLIN + Bti (HR = 6,49; 95 % IZ 5,80–7,27; P < 0,001). Med zdravljenjem niso odkrili nobenih komarjev vrste Anopheles. Ličinke so v skupini LLIN + Bti zbirali od januarja, kar ustreza dvajsetemu zdravljenju z Bti. V skupini LLIN + Bti se je gostota ličink v zgodnji in pozni fazi znatno zmanjšala.
Pred začetkom zdravljenja z Bti (marca) je bila povprečna gostota komarjev vrste Anopheles v zgodnji fazi razvoja v skupini LLIN + Bti ocenjena na 1,28 [95 % IZ 0,22–2,35] l/potop in 1,37 [95 % IZ 0,36–2,36] l/potop v skupini LLIN + Bti. l/potop. samo v skupini LLIN (slika 2A). Po uporabi zdravljenja z Bti se je povprečna gostota komarjev vrste Anopheles v zgodnji fazi razvoja v skupini LLIN + Bti na splošno postopoma zmanjšala z 0,90 [95 % IZ 0,19–1,61] na 0,10 [95 % IZ – 0,03–0,18] l/potop. Gostota ličink vrste Anopheles v zgodnji fazi razvoja je v skupini LLIN + Bti ostala nizka. V skupini, ki je prejemala samo LLIN, so bila nihanja v številčnosti vrst Anopheles opazna. Ličinke v zgodnjem stadiju so bile opažene s povprečno gostoto od 0,23 [95 % IZ 0,07–0,54] l/potop do 2,37 [95 % IZ 1,77–2,98] l/potop. Na splošno je bila povprečna gostota zgodnjih ličink vrste Anopheles v skupini, ki je prejemala samo LLIN, statistično višja, in sicer 1,90 [95 % IZ 1,70–2,10] l/potop, medtem ko je bila povprečna gostota zgodnjih ličink vrste Anopheles v skupini LLIN 0,38 [95 % IZ 0,28–0,47]) l/potop + skupina Bti (RR = 5,04; 95 % IZ 4,36–5,85; P < 0,001).
Spremembe povprečne gostote ličink vrste Anopheles. Mreže proti komarjem v zgodnji (A) in pozni fazi (B) v študijski skupini od marca 2019 do februarja 2020 v regiji Napier v severni Slonokoščeni obali. LLIN: dolgotrajna insekticidna mreža Bti: Bacillus thuringiensis, Izrael TRT: zdravljenje;
Povprečna gostota ličink vrste Anopheles v pozni starosti v skupini LLIN + Bti. Gostota Bti pred zdravljenjem je bila 2,98 [95 % IZ 0,26–5,60] l/dip, medtem ko je bila gostota v skupini, ki je prejemala samo LLIN, 1,46 [95 % IZ 0,26–2,65] l/dan. Po aplikaciji Bti se je gostota ličink vrste Anopheles v pozni starosti v skupini LLIN + Bti zmanjšala z 0,22 [95 % IZ 0,04–0,40] na 0,03 [95 % IZ 0,00–0,06] l/dip (slika 2B). V skupini, ki je prejemala samo LLIN, se je gostota poznih ličink vrste Anopheles povečala z 0,35 [95 % IZ - 0,15–0,76] na 2,77 [95 % IZ 1,13–4,40] l/potop z nekaj variacijami v gostoti ličink, odvisno od datuma vzorčenja. Povprečna gostota poznih ličink vrste Anopheles v skupini, ki je prejemala samo LLIN, je bila 2,07 [95 % IZ 1,84–2,29] l/potop, kar je devetkrat več kot 0,23 [95 % IZ 0,11–0,36] l/potop v skupini LLIN + Bti (RR = 8,80; 95 % IZ 7,40–10,57; P < 0,001).
Povprečna gostota Culex spp. je bila v skupini LLIN + Bti 0,33 [95 % IZ 0,21–0,45] L/dip in v skupini samo LLIN 2,67 [95 % IZ 2,23–3,10] L/dip (dodatna datoteka 2: slika S2). Povprečna gostota Culex spp. v skupini samo LLIN je bila bistveno višja kot v skupini LLIN + Bti (HR = 8,00; 95 % IZ 6,90–9,34; P < 0,001).
Povprečna gostota rodu Culex Culex spp. Pred tretiranjem je bila Bti l/dip 1,26 [95 % IZ 0,10–2,42] l/dip in 1,28 [95 % IZ 0,37–2,36] v edini skupini LLIN (slika 3A). Po uporabi tretiranja Bti se je gostota zgodnjih ličink Culex zmanjšala z 0,07 [95 % IZ - 0,001–0,] na 0,25 [95 % IZ 0,006–0,51] l/dip. Iz larvalnih habitatov, tretiranih z Bti od decembra naprej, niso bile zbrane nobene ličinke Culex. Gostota zgodnjih ličink vrste Culex se je v skupini LLIN + Bti zmanjšala na 0,21 [95 % IZ 0,14–0,28] l/potop, v skupini samo z LLIN pa je bila višja, in sicer na 1,30 [95 % IZ 1,10–1,50] l/potop. kapljica/dan. Gostota zgodnjih ličink vrste Culex v skupini samo z LLIN je bila 6-krat večja kot v skupini LLIN + Bti (RR = 6,17; 95 % IZ 5,11–7,52; P < 0,001).
Spremembe povprečne gostote ličink vrste Culex. Poskusi v zgodnjem življenjskem ciklu (A) in zgodnjem življenjskem ciklu (B) v študijski skupini od marca 2019 do februarja 2020 v regiji Napier v severni Slonokoščeni obali. Dolgotrajna insekticidna mreža LLIN, Bti Bacillus thuringiensis Izrael, zdravljenje s Trt
Pred zdravljenjem z Bti je bila povprečna gostota ličink vrste Culex v pozni fazi razvoja v skupini LLIN + Bti in skupini LLIN 0,97 [95 % IZ 0,09–1,85] oziroma 1,60 [95 % IZ – 0,16–3,37] l/potop (slika 3B). Povprečna gostota vrst Culex v pozni fazi razvoja po začetku zdravljenja z Bti. Gostota v skupini LLIN + Bti se je postopoma zmanjševala in je bila nižja kot v skupini samo z LLIN, ki je ostala zelo visoka. Povprečna gostota ličink vrste Culex v pozni fazi razvoja je bila 0,12 [95 % IZ 0,07–0,15] l/potop v skupini LLIN + Bti in 1,36 [95 % IZ 1,11–1,61] l/potop v skupini samo z LLIN. Povprečna gostota ličink Culex v pozni fazi je bila v skupini, ki je prejemala samo LLIN, bistveno višja kot v skupini, ki je prejemala LLIN + Bti (RR = 11,19; 95 % IZ 8,83–14,43; P < 0,001).
Pred zdravljenjem z Bti je bila povprečna gostota bub na pikapolonico 0,59 [95 % IZ 0,24–0,94] v skupini LLIN + Bti in 0,38 [95 % IZ 0,13–0,63] samo v skupini LLIN (slika 4). Skupna gostota bub je bila 0,10 [95 % IZ 0,06–0,14] v skupini LLIN + Bti in 0,84 [95 % IZ 0,75–0,92] v skupini samo LLIN. Zdravljenje z Bti je znatno zmanjšalo povprečno gostoto bub v skupini LLIN + Bti v primerjavi s skupino samo LLIN (OR = 8,30; 95 % IZ 6,37–11,02; P < 0,001). V skupini LLIN + Bti po novembru niso bile zbrane nobene bube.
Spremembe povprečne gostote bub. Študija je bila izvedena od marca 2019 do februarja 2020 v regiji Napier v severni Slonokoščeni obali. Dolgotrajna insekticidna mreža LLIN, Bti Bacillus thuringiensis Izrael, zdravljenje s Trt
Na preučevanem območju je bilo zbranih skupno 3456 odraslih komarjev. Komarji pripadajo 17 vrstam iz 5 rodov (Anopheles, Culex, Aedes, Eretmapodites) (tabela 1). Pri prenašalcih malarije je bil An. gambiae sl najštevilčnejši z deležem 74,9 % (n = 2587), sledili so mu An. gambiae sl. funestus (2,5 %, n = 86) in An. null (0,7 %, n = 24). Annino bogastvo. gambiae sl v skupini LLIN + Bti (10,9 %, n = 375) je bilo nižje kot v skupini, ki je prejemala samo LLIN (64 %, n = 2212). Osem osebkov No peace. nli so bili razvrščeni samo v skupino LLIN. Vendar pa sta bila An. gambiae in An. funestus prisotna tako v skupini LLIN + Bti kot v skupini, ki je prejemala samo LLIN.
V študijah, ki so se začele pred aplikacijo Bti na mestu razmnoževanja (3 mesece), je bilo skupno povprečno število nočnih komarjev na osebo (b/p/n) v skupini LLIN + Bti ocenjeno na 0,83 [95 % IZ 0,50–1,17], medtem ko je bilo v skupini LLIN + Bti to število v skupini samo LLIN 0,72 [95 % IZ 0,41–1,02] (slika 5). V skupini LLIN + Bti se je škoda zaradi komarjev Culex zmanjšala in ostala nizka kljub vrhuncu 1,95 [95 % IZ 1,35–2,54] bpp v septembru po 12. aplikaciji Bti. Vendar pa se je v skupini samo LLIN povprečna stopnja ugrizov komarjev postopoma povečevala, preden je septembra dosegla vrhunec pri 11,33 [95 % IZ 7,15–15,50] bp/n. Skupna incidenca pikov komarjev je bila v skupini LLIN + Bti bistveno nižja v primerjavi s skupino, ki je prejemala samo LLIN, kadar koli med študijo (HR = 3,66; 95 % IZ 3,01–4,49; P < 0,001).
Stopnje ugrizov favne komarjev na preučevanem območju regije Napier v severni Slonokoščeni obali od marca 2019 do februarja 2020 LLIN Dolgotrajna insekticidna mreža, Bti Bacillus thuringiensis Izrael, zdravljenje s Trt, ugrizi b/p/noč/človek/noč
Anopheles gambiae je najpogostejši prenašalec malarije na preučevanem območju. Hitrost ugriza vrste An. Na začetku so imele gambijske ženske vrednosti b/p/n 0,64 [95 % IZ 0,27–1,00] v skupini LLIN + Bti in 0,74 [95 % IZ 0,30–1,17] v skupini samo LLIN (slika 6). Med intervencijskim obdobjem Bti je bila najvišja aktivnost ugriza opažena septembra, kar ustreza dvanajstemu ciklu zdravljenja Bti, z vrhom 1,46 [95 % IZ 0,87–2,05] b/p/n v skupini LLIN + Bti in vrhom 9,65 [95 % IZ 0,87–2,05] w/n 5,23–14,07] samo v skupini LLIN. Skupna hitrost ugriza vrste An. Stopnja okužb v Gambiji je bila v skupini LLIN + Bti bistveno nižja (0,59 [95 % IZ 0,43–0,75] b/p/n) kot v skupini, ki je prejemala samo LLIN (2,97 [95 % IZ 2, 02–3,93] b/p/no). (RR = 3,66; 95 % IZ 3,01–4,49; P < 0,001).
Annina hitrost ugriza. gambiae sl, raziskovalna enota v regiji Napier, severna Slonokoščena obala, od marca 2019 do februarja 2020 LLIN, dolgotrajna mreža za posteljnino, tretirana z insekticidom, Bti Bacillus thuringiensis Izrael, zdravljenje Trt, ugrizi b/p/noč/oseba/noč
Skupaj 646 amperov. Gambija je razkosana. Na splošno je odstotek lokalne varnosti. Stopnje paritete v Gambiji so bile v celotnem obdobju študije na splošno >70 %, z izjemo julija, ko je bila uporabljena samo skupina LLIN (Dodatna datoteka 3: Slika S3). Vendar pa je bila povprečna stopnja rodnosti na preučevanem območju 74,5 % (n = 481). V skupini LLIN+Bti je stopnja paritete ostala na visoki ravni, nad 80 %, z izjemo septembra, ko je stopnja paritete padla na 77,5 %. Vendar pa so bile v skupini, ki je prejemala samo LLIN, opažene razlike v povprečnih stopnjah rodnosti, pri čemer je bila najnižja ocenjena povprečna stopnja rodnosti 64,5 %.
Iz 389 Ann. Študija posameznih enot krvi iz Gambije je pokazala, da je bilo 80,5 % (n = 313) človeškega izvora, 6,2 % (n = 24) žensk je uživalo mešano kri (človeško in domačo), 5,1 % (n = 20) pa je uživalo kri za živino (govedo, ovce in koze), 8,2 % (n = 32) analiziranih vzorcev pa je bilo negativnih na krvno moko. V skupini LLIN + Bti je bil delež žensk, ki so prejele človeško kri, 25,7 % (n = 100) v primerjavi s 54,8 % (n = 213) v skupini samo LLIN (dodatna datoteka 5: tabela S5).
Skupaj 308 ampul. Za identifikacijo članov vrstnega kompleksa in okužbe s P. falciparum je bilo testiranih P. gambiae (dodatna datoteka 4: tabela S4). Na preučevanem območju sobivata dve "sorodni vrsti", in sicer An. gambiae ss (95,1 %, n = 293) in An. coluzzii (4,9 %, n = 15). Anopheles gambiae ss je bil v skupini LLIN + Bti bistveno nižji kot v skupini samo LLIN (66,2 %, n = 204) (RR = 2,29 [95 % IZ 1,78–2,97], P < 0,001). Podoben delež komarjev Anopheles je bil ugotovljen v skupini LLIN + Bti (3,6 %, n = 11) in skupini, ki je prejemala samo LLIN (1,3 %, n = 4) (RR = 2,75 [95 % IZ 0,81–11,84], P = 0,118). Razširjenost okužbe s Plasmodium falciparum med An. SL v Gambiji je bila 11,4 % (n = 35). Stopnje okužbe s Plasmodium falciparum. Stopnja okužbe v Gambiji je bila v skupini LLIN + Bti bistveno nižja (2,9 %, n = 9) kot v skupini, ki je prejemala samo LLIN (8,4 %, n = 26) (RR = 2,89 [95 % IZ 1,31–7,01], P = 0,006). V primerjavi s komarji vrste Anopheles so imeli komarji vrste Anopheles gambiae najvišji delež okužbe s plazmodijem, in sicer 94,3 % (n = 32), komarji vrste coluzzii pa le 5,7 % (n = 5) (RR = 6,4 [95 % IZ 2,47–21,04], P < 0,001).
Anketiranih je bilo skupno 2435 ljudi iz 400 gospodinjstev. Povprečna gostota je 6,1 osebe na gospodinjstvo. Stopnja lastništva LLIN med gospodinjstvi je bila 85 % (n = 340) v primerjavi s 15 % (n = 60) za gospodinjstva brez LLIN (RR = 5,67 [95 % IZ 4,29–7,59], P < 0,001) (Dodatna datoteka 5: Tabela S5). Uporaba LLIN je bila 40,7 % (n = 990) v skupini LLIN + Bti v primerjavi s 36,2 % (n = 882) v skupini samo LLIN (RR = 1,12 [95 % IZ 1,02–1,23], P = 0,013). Povprečna skupna neto stopnja izkoriščenosti na preučevanem območju je bila 38,4 % (n = 1842). Delež otrok, mlajših od pet let, ki so uporabljali internet, je bil v obeh študijskih skupinah podoben, z neto stopnjo uporabe 41,2 % (n = 195) v skupini LLIN + Bti in 43,2 % (n = 186) v skupini LLIN. (HR = 1,05 [95 % IZ 0,85–1,29], P = 0,682). Med otroki, starimi od 5 do 15 let, ni bilo razlike v neto stopnjah uporabe med 36,3 % (n = 250) v skupini LLIN + Bti in 36,9 % (n = 250) v skupini samo LLIN (RR = 1,02 [95 % IZ 1,02–1,23], P = 0,894). Vendar pa so tisti, starejši od 15 let, v skupini LLIN + Bti uporabljali posteljne mreže za 42,7 % (n = 554) manj pogosto kot v skupini samo LLIN za 33,4 % (n = 439) (RR = 1,26 [95 % IZ 1,11–1,43], P < 0,001).
V zdravstvenem centru Napier je bilo med marcem 2018 in februarjem 2020 zabeleženih skupno 2484 kliničnih primerov. Prevalenca klinične malarije v splošni populaciji je bila 82,0 % vseh primerov klinične patologije (n = 2038). Letne lokalne stopnje incidence malarije na tem območju študije so bile 479,8 ‰ in 297,5 ‰ pred in po zdravljenju z Bti (tabela 2).
Čas objave: 1. julij 2024